Avtorji_ice in uredniki_ce v poeziji, prozi, esejistiki in stripu pišejo o travmi in vzdržljivosti, o uporu in želji, o iskanju bližine in prostora za dih. To so besedila, ki ne ponujajo udobnih odgovorov, temveč odpirajo prostor za vidnost in večglasnost.
Kraljice
Uredila: Nina Dragičević
Založba: ŠKUC
Zbirka: Vizibilija
Kraljice preobleke (dreg kraljice) so v zadnjem desetletju doživele svetovno renesanso. Niso več »le« na alter sceni, ampak tudi na televizijah in velikih odrih. Postajajo zvezde. Popularizacija drega pa je neizbežno zameglila njegova zgodovinska in politična izhodišča ter subverzivne konotacije. Nanje se velja spomniti. Antologija Kraljice je nabor novih in zgodovinskih tekstov kraljic in tekstov o kraljicah, s fokusom na lokalni dreg sceni, ki ima specifično zgodovinsko dinamiko. Knjiga vsebuje med drugim medijsko obravnavo transvestije na Slovenskem v začetku 20. stoletja, scenski popis dreg dogodkov z začetka LGBT-gibanja, spomni nas na afero Sestre, predstavlja tudi novo poezijo dregic s tukajšnjega prostora, iz Hrvaške, Srbije, Južne Koreje in ZDA, teoretske eseje o političnosti drega, pojavih drega v popularni glasbi iz obdobja Jugoslavije, obravnavo razmerja med dregom in UI, intervju s palestinsko kraljico, zgodovinske intervjuje z dregicami in obsežen nov intervju z aktualno lokalno dreg sceno.
Moja mama ve, kaj se dogaja v mestih
Avtorica: Radmila Petrović
Prevajalka: Natalija Milovanović
Založba: Mladinska knjiga
Radmila Petrović je odraščala na vasi. V boleče neposrednih pesmih v prvi osebi piše o vsem tistem, o čemer na podeželju molčijo. O družinski hierarhiji in ranah, nasilju, patriarhatu. O tišini, ki je glasnejša od krikov in udarcev. Z resnico je sesula romantično idejo podeželja in idiličnega vaškega življenja. Njene pesmi so ostre in angažirane, vendar v njih ne pridiga. Prežete so z uporom in dajejo glas vsem ženskam, ki so jih utišali.
Pesnica je v svojem jeziku neposredna in ostra. V pesmih ne uporablja visokoletečih besed, ne olepšuje in ne prikriva. Resnice, ki jih niza, so vsem dobro znane, čeprav o njih molčimo. S preprostim jezikom in iskrenostjo je dosegla izjemen krog bralcev, ki so njen glas vzeli za svojega. Njene pesmi bolijo, a hkrati zdravijo.
Konec San Francisca
Avtorica: Mattilda Bernstein Sycamore
Prevod: Nataša Velikonja
Založba: ŠKUC
Zbirka: Vizibilija
Devetdeseta leta 20. stoletja: knjižna junakinja pusti študij na elitni univerzi in pobegne v San Francisco v iskanju sveta, ki bi bil bolj političen, bolj seksualen in etično dosleden. Pridruži se aids aktivistom, kvir aktivistom, okoljskim aktivistom, preživlja se s spolnim delom, organizira politične akcije, kar naprej žura, pleše, kar naprej se ji žurati ne ljubi, v nenehnem odboju je. Kritiki pravijo, da je Konec San Francisca umetniški otrok Jeana Geneta in Davida Wojnarowicza, saj izrazito dekonstruira jezik, bralstvo pahne v življenje urbane anarhije, formalno pa razbija konvencije memoaristike. Pravijo tudi, da bi ta roman zlahka opisali kot Joyceov Portret umetnika kot mladega kvira. Mattilda Bernstein Sycamore, ena najpomembnejših sodobnih kvir avtoric, je za Konec San Francisca prejela lambdo – osrednjo ameriško nagrado za LGBT-literaturo.
Pokvarjenke
Avtorica: Camila Sosa Villada
Prevod: Mojca Petaros
Založba: Mladinska knjiga
Drzna in neusmiljeno odkrita pripoved o življenju travestitk, ki nas sooči z družbenimi predsodki o ljubezni, spolnosti, spolu in identiteti. Večkrat nagrajeni roman je intimen prikaz in udaren literarni manifest transspolne skupnosti. Sredi Cordobe stoji rožnata hiška tetke Encarne, materinske zaščitnice transspolnih delavk, ki poskušajo preživeti na krutih argentinskih ulicah. Raznolika skupnost tragičnih, a bojevitih duš, ki vsakodnevne udarce sprejemajo z mešanico upornosti, obupa in humorja, tu vsaj za trenutek najde zatočišče pred nerazumevanjem in nasiljem okolice. Ko neke noči v bližnjem parku odkrijejo zapuščeno dete, ga sprejmejo v svojo družino, v upanju, da bo njihova ljubezen dovolj.
Punček
Avtor: Brane Mozetič
Založba: ŠKUC
Zbirka: Lambda
Zakaj so Tinca klicali Punček, kdo je najhitreje tekel in koga je v visokem snegu našel Tar?
Pripoved o tem, kako se postaviti zase, si izbrati prave prijatelje in na koncu zmagati.
Antiboy
Avtor: Valentijn Hoogenkamp
Založba: ŠKUC
Zbirka: Lambda
Valentijn Hoogenkamp (1986), nizozemski multidisciplinarni umetnik, v svojem delu spretno prepleta literaturo, vizualno umetnost, gledališče in glasbo ter se posveča zlasti raziskovanju človekove identitete in intime. Antiboy se dogaja na zapletenem presečišču med spolom in spolno usmerjenostjo, spolnimi vlogami in medčloveškimi odnosi. Valentijn se po preventivni mastektomiji odloči za vmesno spolno identiteto, ki se mu zdi naravnejša, in iskreno spregovori o trenjih, ki so tej radikalni odločitvi sledila v odnosih z zdravniki, prijatelji, družino in ljubimci. Tudi v tem delu sta temi izgube in žalovanja v središču, vendar ju preglasi posameznikovo hrepenenje po popolni svobodi v izbiri lastne identitete, ki daje junaku moč, da sčasoma poskusi obnoviti odnose z bližnjimi. Pripoved o sprejemanju nove, a junakove resničnejše identitete je pretresljiva; med odlikami Hoogenkampovega pisanja je treba izpostaviti zlasti psihološko kompleksnost junakov in odnosov med njimi ter dejstvo, da se avtorju uspe ogniti vsakršni sentimentalnosti.
Pospremi me do vogala
Avtorica: Anneli Furmark
Prevod: Mita Gustinčič Pahor
Založba: VigeVageKnjige
Topel dom in ljubeč mož, skoraj odrasla sinova, hišica ob jezeru, nad njo lesena miza z vrezanimi začetnicami, nato pa povsem iznenada hipno srečanje na zabavi, ki za vedno spremeni Elisino življenje.
Anneli Furmark, avtorica stripa, na skrbno izdelani kulisi, ki jo barva izbrana paleta poletno zelenih in otožno modrih tonov, premišljeno ubesedi neizrekljivo – kako lahko strast in poželenje prebudita še tako zadržanega človeka. Vešče naslika trenutke sladke negotovosti na novo rojene ljubezni, ki nemalokrat vzbrsti na pogorišču odnosov, ki jih tako radi jemljemo za samoumevne.
Elise in Henrik se po triindvajsetih letih zakona znajdeta na razpotju, do katerega ju pripelje povsem vsakdanje srečanje med Elise in Dagmar, ki življenje vseh vpletenih postavi na glavo. Brez moralnih podtonov nas avtorica nežno sooči s premisleki o staranju, odnosih, ljubezni v drugi polovici življenja, spolnosti in istospolni usmerjenosti, osamljenosti ter o skritih nežnostih in hrepenenju, ki se rodi v vročih poletnih dneh, na skrivnih jesenskih sprehodih in zasneženih zimskih ulicah.