Ena naših osrednjih književnih prireditev, mednarodni literarni festival Vilenica, ki ga od leta 1986 pripravlja Društvo slovenskih pisateljev (DSP), bo v prihodnjem tednu že 41. po vrsti prepletla niz izbranih avtorskih glasov z območja širše Srednje Evrope, pri tem pa bo izdaten poudarek namenila temi fluidnosti identitet v svetu, kjer se jeziki in kulture vse bolj prežemajo med seboj. Prav tako bo festival ohranil značilno angažirano držo ter poskušal potrkati na vest družbe, kot je uvodoma dejal Marij Čuk, predsednik DSP. »Vilenica se namreč v evropski prostor vse bolj postavlja kot nekakšna posebnost, sploh v času, ki je poln nasilja, nerazumnosti, bolj smrti kot življenja – kajti poudarjamo zlasti pomen dialoga, sočutja, bližine in solidarnosti, ki vse bolj izginjajo iz našega okolja.«
Preplet jezikov in kultur
Festival bo gostil dvanajst literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev, med katerimi bo seveda tudi letošnji nagrajenec, ukrajinski pesnik, pisatelj in esejist Serhij Žadan. Tokratni slovenski avtor v središču je pesnik in prevajalec Tone Škrjanec, žaromet pozornosti pa bo usmerjen tudi na sodobno poljsko književnost, ki jo natančneje osvetljuje še spremna, sveže izdana antologija. V petih dneh uradnega programa, torej med 1. in 5. septembrom, se bo na različnih prizoriščih po Sloveniji ter zamejstvu zvrstilo kakih ducat dogodkov, še kakšen več pa bo Vilenico pospremil prej oziroma potem: tako bo danes ob 18. uri v okviru spremljevalnega programa na pot krenila zdaj že skoraj ustaljena kolesarska tura po literarni Ljubljani.
Kot je pojasnil predsednik desetčlanske žirije Vilenice Gregor Podlogar, se letošnja tema Fluidnost identitet navezuje predvsem na prehajanje med različnimi jeziki, kulturami in okolji, ki ni značilno le za utrip sodobnega časa, temveč tudi za geografski prostor, v katerem korenini Vilenica. »Zanima nas, kaj takšno prežemanje kultur prinaša v literaturo, sploh v etnično mešanih okoljih, in na kakšen način je sploh še mogoče govoriti o nacionalni književnosti v smislu enovitega jezikovnega izraza,« je razložil. Omenjena tematika se na določen način odraža tudi v delu tokratnega nagrajenca: Serhij Žadan se namreč v svojih delih (v slovenščino sta bila prevedena romana Vorošilovgrad in Internat) ukvarja zlasti z zgodbami »malih ljudi«, ki se znajdejo v kolesju zgodovine, skozi njih pa raziskuje vprašanja svobode, identitete, vojne, migracij in spomina.
Od Železne Kaple do Krasa
Že v ponedeljek, 31. avgusta, še pred uradnim začetkom programa, bosta na vrsti dva preddogodka – vileniški festival se bo tako sploh prvič podal na avstrijsko Koroško, kjer se bodo na Peršmanovi domačiji v Železni Kapli s pogovorom in literarnim branjem predstavili letošnji trije slovenski gostje, ki sicer vsi pišejo v dveh jezikih, to so Stefan Feinig, Ana Marwan in Natalija Milovanović, v Kopru pa bo sledil pogovor s Tonetom Škrjancem, slovenskim avtorjem v središču, ki ga bo vodila Irena Urbič. Slovesno odprtje Vilenice bo v torek ob 20. uri v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer bo mogoče na recitalu slišati odlomke iz besedil vseh gostov tokratnega festivala; brala bosta Maja Blagovič in Vladimir Jurc.
V sredo bo ob 16. uri najprej na vrsti nastop vseh tujih gostov v kavarni Narodne galerije, zvečer ob 20. uri pa bo v Cukrarni sledil še literarni večer z Serhijem Žadanom, ki ga bo vodila Andreja Kalc, glasbeno pa ga bo oplemenitil komorni orkester mladih ukrajinskih glasbenikov pod vodstvom Žive Ploj Peršuh. Četrtek je že po tradiciji dan za mednarodni komparativistični kolokvij, tokratne glavne teme pa se bodo na popoldanski okrogli mizi v Cankarjevem domu dotaknili tudi literarni gostje Ann Cotten, Velibor Čolić, Stefan Feinig, Said Khatibi in Natalija Milovanović; istega večera bo na vrsti gostovanje Vilenice v Trstu, kjer se bodo predstavili Ana Marwan, Neven Ušumović in lavreat Žadan, v Ljubljani pa bodo medtem podrobneje predstavili že omenjeno antologijo sodobne poljske književnosti, ki jo je uredil Miloš Biedrzycki.
V petek se bo literarna karavana tradicionalno preselila na Kras, kjer bo ob 19. uri s pesniškim branjem naselila Kosovelovo domačijo v Tomaju, zatem pa bosta v soboto na vrsti še oba sklepna dogodka: dopoldanska literarna matineja na gradu Štanjel, na kateri bodo podelili nagrado kristal Vilenice, in pa seveda sklepna podelitev nagrade vilenica v istoimenski kraški jami, ki ji bo sledila zaključna zabava z glasbenim programom.