Festival Pranger tudi letos ostaja zvest svojemu temeljnemu poslanstvu – poezijo približati občinstvu skozi kritiko, branje in prevajanje. Čeprav ime festivala izhaja iz nekdanjega stebra sredi mestnega trga, na katerega so privezovali prestopnike in jih javno sramotili, pri Prangerju poezije ne postavljajo na zatožno klop. Nasprotno, kot poudarjajo organizatorji, jo postavljajo na piedestal ter skozi argumentirano kritiko odpirajo prostor za premislek o slovenski in mednarodni poeziji.
Pranger je tako namenjen poglobljenim pogovorom o poeziji, njenem branju in prevajanju, pa tudi jeziku, glasbi, plesu in naravi. Osrednji kritiški del bo letos že drugič potekal v Radovljici, program pa organizatorji prvič širijo tudi v Kropo, katere zgodovino je močno zaznamovala proizvodnja in predelava železa. Prav železo bo tako postalo eno od povezovalnih izhodišč letošnjega festivala – od uvodne konceptualne razprave do zaključka v Kropi.
Šest avtorjev, tri razprave
Osrednji del festivala bo namenjen šestim pesniškim zbirkam z letnico 2025. Izbrali so jih trije selektorji, Varja Balžalorsky Antić, Vid Bešter in Majda Travnik Vode, vsak po dve zbirki. V izbor Majde Travnik Vode sta se uvrstili zbirki Francija Novaka Zgodbe o tebi in Jerneja Grlja Tišina. Varja Balžalorsky Antić je izbrala Lukasa Debeljaka z zbirko Drevo, ki ga pišemo nihče ter Marcella Potocca z zbirko Dnevnik zelene premičnice, Vid Bešter pa je izbral Blaža Lukana in njegovo delo »Fànce, Fànce!«. Njene pesmi in pesmi zanjo ter Tino Volarič z zbirko Nekje notri je uho.
Vse kritiške razprave bo vodila kritičarka Diana Pungeršič, pri čemer je eno temeljnih načel festivala, da je kritika dobronamerna, neposredna in dobro utemeljena. Prva kritiška razprava bo v Radovljici v četrtek, 17. septembra, na njej bosta obravnavani zbirki Zgodbe o tebi in Nekje notri je uho, dan pozneje bosta na vrsti zbirki Blaža Lukana in Lukasa Debeljaka, v soboto pa še deli Marcella Potocca in Jerneja Grlja.
Šesterica se bo občinstvu sicer predstavila že v sredo, 16. septembra, na tradicionalnem Prangerjevem pesniškem večeru v Ljubljani, kjer bodo svoje pesmi brali Tina Volarič, Blaž Lukan, Franci Novak, Lukas Debeljak in Marcello Potocco. Poezijo Jerneja Grlja bo interpretirala dramska igralka Vesna Jevnikar, večer pa bo povezovala Natalija Milovanović.
Od železa do kroparskega govora
Program festivala bo ob tem ponudil tudi številne druge vsebine. Med novostmi sta sodelovanje s festivalom Vilenica in predfestivalski program Pranger pred Prangerjem, ki je namenjen mlajšim kritikom in kritičarkam. Letos bo Lara Gobec predstavila svoj izbor treh lanskih pesniških zbirk: Kap lje kap lje Lare Božak, Parada heteroseksualcev Blaža Iršiča in Pes, dvojčici in zeleni tatu Alje Adam.
Osrednjo temo letošnjega festivala bo odprla konceptualna razprava Poezija & železo, ki bo v torek, 15. septembra, v Ljubljani. O razmerju med nečim tako oprijemljivim, kot je železo, in nečim tako neoprijemljivim, umetniškim in presežnim, kot je poezija, bosta razmišljala Irena Novak Popov in Aleš Gabrijelčič, pogovor pa bo povezovala Ana Svetel. Tema se bo nadaljevala skozi različne festivalske dogodke; v Radovljici bo med drugim na programu Poezija & ples, na katerem bo plesalka in koreografinja Kaja Lin J. Avguštin ustvarila plesne vinjete kot vzporedni odziv na poezijo izbranih avtorjev.
Festival bo segel tudi v naravo. V soboto bo na programu Pranger za potohodce, vodenje po Lambergovi poti, nato pa bo sledilo ambientalno branje na gradu Kamen, na katerem bodo nastopili Franci Novak, Lukas Debeljak in Marcello Potocco, glasbeni del bosta tam soustvarjala Gašper Primožič in Tomaž Štular. Zaključek festivala bo v nedeljo, 20. septembra, v Kropi. Udeleženci bodo spoznali njeno železarsko dediščino, si ogledali Muzej kovaštva in historični Vigenjc ter se sprehodili do Fovšaritnice in tradicionalne fužinarske hiše. Poseben poudarek bo namenjen kroparskemu govoru v okviru programa Jezikokovna kovačija.
Pranger bo letos prvič sodeloval tudi s Knjižnico slepih in slabovidnih Minke Skaberne. Začenjajo zbirko Prangerjevih pesniških izborov v brajici, pri čemer bodo iz vsake izbrane zbirke vsako leto natisnili pet pesmi. Izbrani tuji jezik letošnjega festivala je slovaščina, v katero bo prevajalska ekipa pod vodstvom Stanislave Chrobákove Repar prevajala izbrane pesmi, slovensko književnost pa popeljala tudi v Bratislavo.