Danes mineva sto let od smrti pisateljice Zofke Kveder, ki se je v svojih delih posvečala življenju žensk na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Zaradi obletnice je bilo letošnje leto razglašeno za spominsko leto, v katerem so jo počastili na različne načine. V tržaškem gledališču bo danes literarni večer na temo njenega pisanja o morju in Trstu.

Literarni poklon ob stoletnici njene smrti je nastal iz sodelovanja treh primorskih gledališč, saj bodo na večeru v Slovenskem stalnem gledališču (SSG) v Trstu, ki ga bodo v živo prenašali tudi na programu Ars Radia Slovenija in slovenskem programu RAI Trst, nastopili igralci tržaškega, koprskega in novogoriškega gledališča. V program z naslovom Življenje kakor morje bo mogoče slišati pisateljičina besedila, povezana z morjem in Trstom. Interpretirali jih bodo igralci Ana Facchini, Primož Forte in Anja Drnovšek ob glasbeni spremljavi Andrejke Možina. Režiser literarnega srečanja je Alen Jelen, so sporočili iz SSG Trst. Program je zasnovala profesorica na Univerzi v Novi Gorici Katja Mihurko, ki se raziskovalno posveča življenju in delu Zofke Kveder.

Za njeno osrednje delo je obveljal roman Njeno življenje iz leta 1918, v katerem je opisala življenjsko zgodbo ženske v težkih socialnih okoliščinah.

Leta 2003 je izdala monografijo z naslovom Drzno drugačna; Zofka Kveder in podobe ženskosti, uredila je pet zvezkov njenih zbranih del, poleg tega je programska vodja letošnjega spominskega leta pri Mestu žensk in glavna urednica elektronske zbirke Pisma, ki med drugimi hrani skoraj tristo pisem pisateljice. Letos je izšel tudi njen izbor avtobiografske proze Zofke Kveder z naslovom Vse silno, popolnoma brez mej.

Kveder se je rodila leta 1878 v Ljubljani v delavski družini. Leta 1899 se je preselila v Trst, kjer je delovala pri časniku Edinost in pri urejanju časopisa Slovenka. Iz Trsta je odšla na študij v Švico, od tam pa v München, Prago in nato v Zagreb, kjer je umrla leta 1926. Bila je ena prvih slovenskih pisateljic, hkrati pa prva med njimi, ki je bila vključena v nacionalno zbirko zbranih del. V svojem pisanju se je posvečala življenju žensk s temami, kot so nosečnost, rojevanje otrok, odnos med materjo in hčerjo ter odnos do lastnega telesa in spolnosti. Dotikala se tudi manj priljubljenih tematik, kot so detomor, prostitucija, posilstvo in samomor.

Za njeno osrednje delo je obveljal roman Njeno življenje iz leta 1918, v katerem je opisala življenjsko zgodbo ženske v težkih socialnih okoliščinah. Bila je večkulturna avtorica, saj je delovala tudi v nemškem oziroma avstrijskem ter češkem in hrvaškem prostoru. Pisateljice so se v letošnjem letu spomnili med drugim z mednarodnim simpozijem in znanstveno monografijo, razstavo in prepisom rokopisov njenih pisem.

Priporočamo