Roald Dahl je Čarovnice objavil leta 1983. Zgodba govori o dečku, ki se po tragični smrti staršev iz Anglije preseli k babici na Norveško. Ta mu navdušeno pripoveduje o čarovnicah, da je tudi sama upokojena čarovnica in da ve, da obstajajo tudi take čarovnice, ki sovražijo otroke. Dečka tudi pouči, kako prepoznaš čarovnico. Ko se skupaj vrneta v Anglijo, deček med počitnicami v hotelu ugotovi, da se prav tam dogaja letno srečanje čarovnic. Zgodba je že sama po sebi dovolj slikovita, da vzbudi otroško domišljijo. Toda originalna izdaja knjige je bila opremljena z ilustracijami Quentina Blaka, ki je tudi sicer pogosto ilustriral Dahlove zgodbe. Tako je postala zaščitni znak Čarovnic v črno oblečena sloka črnolaska z dolgimi rokavicami, prav taka, kot je bila narisana na platnicah prve izdaje.
Zgodba Čarovnic je očitno tako intrigantna, da so jih predelali v vse mogoče medije: najprej v radijsko igro, pa v opero, gledališko predstavo in celo dva filma: v prvem, posnetem leta 1990, sta igrala Anjelica Huston in Rowan Atkinson, lani pa je svoje videnje Čarovnic posnel še Robert Zemeckis.
Lani pa je nastal tudi risoroman francoske ilustratorke in striparke Pénélope Bagieu, ki je nedavno pri založbi VigeVageKnjige izšel v slovenščini v prevodu Suzane Koncut. Pénélope Bagieu slovenskim bralcem ni neznana avtorica, saj je pri isti založbi pred dvema letoma izšel risoroman Neustrašne – Portreti neuklonljivih žensk, kjer orisuje zgodbe 30 žensk. V Franciji so prvo izdajo Neustrašnih prodali v nakladi 75.000 izvodov, pri nas pa je že po enem letu doživela ponatis. Francozinja je v svoji domovini tako izjemno priljubljena ilustratorka, da so ji leta 2012 podelili celo naslov »vitezinja reda umetnosti in leposlovja«, ki se podeljuje za pomemben prispevek k umetnosti in literaturi.
Brez sovraštva do žensk
»Gre za kultno klasiko, in ker smo specializirana založba za otroški strip in risoroman za mlade odrasle in odrasle, se je zdela kombinacija Neustrašnih in Čarovnic Pénélope Bagieu naravnost popolna,« je razloge za objavo risoromana Čarovnice opisala Anja Zag Golob, urednica založbe VigeVageKnjige. Poleg tega je, kot pravi, največja odlika priredbe Dahlovih Čarovnic v ilustracijah Pénélope Bagieu »žmohtnost in aktualizacija. Gre za samostojno literarno delo v žanru risoromana po Dahlovi predlogi.«
To, kar je Bagieujeva aktualizirala, je Dahlovo bolj ali manj prikrito sovraštvo do žensk v zapisih, kot so trditve, da so vse ženske čarovnice. »Želela sem, da je v mojih knjigah jasno, da čarovnice niso a priori ženske, temveč so pač slučajno videti kot ženske. Ženske v moji knjigi so dobre, močne in pogumne. Zato sem na začetku zgodbe tudi želela razložiti, kaj je bil lov na čarovnice,« je o spreminjanju zgodbe v podkastu radia France 1 dejala Pénélope Bagieu. In za nameček je enega izmed likov iz fanta spremenila v dekle. O vseh spremembah se je sicer posvetovala z Dahlovimi dediči, a nemara so prav te spremembe tiste, ki so klasično zgodbo iz osemdesetih let prenesle v 21. stoletje, kjer jo bodo v risoromanu z veseljem brali dekleta in fantje digitalne generacije. mah
