»Beletrina z novim letom uvaja kadrovske spremembe, usklajene z novo poslovno strategijo,« so v teh dneh objavili na spletni strani znane založbe Beletrina, kjer so ob tem napovedali še, da se bodo ob primarni založniški dejavnosti ter mednarodnih kulturnih projektih usmerili zlasti v »dolgoročni razvoj digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev«. Prva moža Beletrine – direktor Mitja Čander in programski direktor Aleš Šteger – sta se tako umaknila s položajev ter vodenje prepustila »mlajši in bolj tehnološko usmerjeni generaciji«, z založbo pa bosta ostala povezana kot soustanovitelja (ter navsezadnje solastnika) in svetovalca na področju programa, ko gre za avtorje in knjižne izdaje.
Vodenje založbe znova prevzema Alma Čaušević Klemenčič, sicer direktorica Beletrine Digital in nekdanja izvršna direktorica Beletrine. »Svet se spreminja z digitalno hitrostjo in založništvo tudi – z novo poslovno strategijo digitalizacije bomo tako še naprej krepili položaj vodilnega evropskega kulturno-literarnega središča,« je napovedala nova direktorica, ki v založbi sicer deluje že vrsto let; med drugim je pod njenim okriljem zasnovala multimedijsko platformo Beletrina Digital ter vodila številne mednarodne projekte večjega formata. Pred tem je delovala kot producentka, sodelovala je tudi pri izvedbi programa Evropske prestolnice kulture v Mariboru leta 2012. Je članica upravnega odbora Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS, kjer prispeva k strateškemu razvoju slovenskega knjižnega in digitalnega založništva.
Za uveljavitev nove strategije, »ki temelji na celovitem poslovnem in finančnem prestrukturiranju«, bo poskrbela s poslovnim direktorjem in prokuristom Sašem Kulašičem. »Ključni cilj je dolgoročni razvoj ter finančna stabilnost,« še pojasnjujejo na založbi. »Ostajamo predani izdajanju kakovostne literature in kulturnim projektom, ki bogatijo slovenski kulturni prostor.«
Nakopičene težave
Navidezno nevtralni izrazi, kot sta »prestrukturiranje« in »zagotavljanje finančne stabilnosti«, so v tovrstnih izjavah pogosto povezani s slabim finančnim položajem podjetja in videti je, da je tako tudi v primeru Beletrine. Na založbi so že pred meseci priznali, da se soočajo z »likvidnostnimi izzivi«, ki naj bi bili posledica rasti stroškov ter zamud pri nakazilih s strani financerjev, vendar so zatrdili, da težave premagujejo »z optimizacijo poslovanja ter iskanjem novih virov«. Po drugi strani pa so zunanji sodelavci Beletrine, vključno z avtorji in izvajalci dogodkov, že dolgo poročali o neplačanih oziroma tudi po več kot leto dni zamujajočih honorarjih ter celo o zatekanju k izvršbam.
Po javno dostopnih podatkih je bil čisti poslovni izid Beletrine lani 2874 evrov, leta 2023 16.442 evrov, leta 2022 149.505 evrov, leta 2021 pa 205.665 evrov. Toda upadal ni zgolj dobiček, temveč tudi celotni prihodki – ti so leta 2022 znašali nekaj več kot 3,6 milijona evrov, leta 2023 malo manj kot 3,8 milijona evrov, lani pa le še nekaj manj kot 3,3 milijona evrov; povprečna mesečna plača na zaposlenega je lani z 2392 evrov padla na 1413 evrov.
Rezi in krčenje programov
Med glavnimi razlogi za slabše poslovne rezultate naj bi bila tudi ukinitev spletne knjižne platforme Biblos, ki jo je Beletrina razvila leta 2013 kot portal za izposojo elektronskih knjig, pozneje pa se je razvila tudi v veliko spletno knjigarno. Biblos je ugasnil v prvi polovici lanskega leta, po tistem, ko se založbi z Združenjem slovenskih splošnih knjižnic ni uspelo dogovoriti o povišanju uporabnine, ki so jo morale plačevati knjižnice (ta naj bi po predlogu Beletrine za leto 2024 znašala približno 315.000 evrov). Po nekaj mesecih je založba ugotovila, da sama ne zmore kriti stroškov delovanja portala.
Rdeče številke naj bi izvirale še iz drugih programov in dejavnosti, ki so jih na Beletrini vzpostavili v preteklih letih. Kot poroča časopis Večer, naj bi bila Beletrinina knjigarna v Mariboru večino časa prazna, težave naj bi imela zaradi premajhnega števila naročnikov tudi platforma Beletrina Digital, ki je sicer za razvoj svojega programa prejela okoli pol milijona evropskih sredstev. Po nekaterih virih je založba že odpustila nekaj urednikov in odpovedala pogodbe več zunanjim sodelavcem, ki so vodili njene projekte. V prihodnje naj bi tako ohranili zgolj programe, ki se neposredno pokrivajo s prodajo in subvencijami, pod vprašajem pa naj bi bil tudi obstoj festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju.