Ko se začnejo dopusti in počitnice, v knjižnicah opažajo spremenjene bralne navade obiskovalcev. »Izposoja se manj študijskega in šolskega gradiva ter več prostočasnega in dopustniškega branja,« pravi Bojana Medle iz Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto (KMJ). Večjega porasta novih članov sicer ne zaznavajo, se pa v knjižnice vračajo številni sezonski bralci, ki si pred dopustom pripravijo zalogo knjig. Še zlasti julij velja za mesec z nadpovprečno izposojo, lani so denimo v Mestni knjižnici Ljubljana (MKL) v tem mesecu našteli 22 odstotkov več izposoj od letnega povprečja.
Kraljujejo kriminalke
»Delež leposlovja, ki sicer predstavlja približno 65 odstotkov vse letne izposoje, se v poletnih mesecih približa 70 odstotkom,« pojasnjuje Vesna Trobec iz MKL. Najbolj iskane so tudi letos kriminalke, za katere večinoma velja, da bralca hitro pritegnejo z napeto zgodbo in so zaradi lahkotnega sloga najpogostejša izbira za branje ob zvočni kulisi plažnega živžava. Ob tem ne preseneča, da med desetimi najbolj izposojanimi knjigami prejšnjega meseca najdemo kar sedem predstavnic tega žanra. Največ pozornosti je med bralci pritegnilo Brezno, že sedma knjiga o primerih inšpektorja Tarasa Birse, ki se je porodil v domišljiji pisatelja Tadeja Goloba. Bralci so tokrat priča razreševanju s povojnimi poboji povezanega umora. Veliko zanimanja vzbuja še en legendarni preiskovalec umorov, Robert Langdon, ki si ga je pred več kot dvema desetletjema izmislil Dan Brown, zvezdniški avtor Da Vincijeve šifre. V novem romanu, naslovljenem Skrivnost vseh skrivnosti, se harvardski profesor poglablja v mračnejšo plat praške zgodovine.
Nesporna kraljica letošnjega poletja pa je Freida McFadden, ameriška avtorica, ki navdih največkrat črpa iz časa, ko je še redno delala kot specialistka nevrologije. Deseterica knjig, ki so si jih slovenski bralci v juniju največkrat izposodili, vključuje kar pet njenih del. Večinoma gre za psihološke trilerje z značilnim stopnjevanjem suspenza, številnimi preobrati in kratkimi poglavji, kar je, kot kaže, zmagovalni recept za dopustniško branje.
Zvezde družbenih omrežij
Pomemben dejavnik pri izbiri poletnega branja so družbena omrežja, knjižne recenzije in medijska izpostavljenost posameznih avtorjev, naštevajo knjižničarji. Velika spletna zvezda je denimo francoska pisateljica Valérie Perrin, ki podpisuje zajeten roman Sveža voda za rože. Gre za delo, ki se še dve leti po slovenskem izidu uvršča med najbolj izposojane knjige.
Kot opaža Bojana Medle iz novomeške knjižnice, so velik hit letošnje poletne sezone tudi osebnoizpovedne zgodbe. Ena najpogosteje izposojanih knjig prejšnjega meseca je Gringo Loco, resnična zgodba Slovenca Simona Dome, ki je bil v Venezueli obsojen na 15 let zapora. Med najbolj iskanimi osebnimi zgodbami sta tudi avtobiografiji dveh vidnih Slovenk: Tanja Žagar je izdala knjigo Zaljubljena v življenje, Violeta Tomić pa Ubogaj mamo in ne pozabi na očeta. Bralci nasploh radi posegajo po knjigah domačih avtorjev, opažajo knjižničarji. Precejšnjo priljubljenost tako dosegajo domače kriminalke, denimo Smrt v rezidenci Karmen Petric, Profesor je končno mrtev Maše Jelušič ter Dohtar in Povodni mož Aljoše Harlamova, našteva Medlejeva. Tudi iz ljubljanske knjižnice poročajo o velikem zanimanju za domače avtorje. »Če pogledamo trenutno izposojo, so letos v ospredju slovenske avtorice, kot je na primer letošnja prejemnica nagrade kresnik Ajda Bračič z delom Kresničevje, roman Pie Prezelj Bili smo trije ter roman Veronike Simoniti Kako umirajo ladje,« izpostavlja Trobčeva.
Med bralci so veliko zanimanja vzbudila tudi dela, ki so ponovno v ospredju zaradi napovedi filmskih adaptacij, denimo Viharni vrh in Odiseja. Precej povpraševanja v knjižnicah opažajo tudi po najnovejšem prevodu turške avtorice Elif Shafak, ki je v romanu Po nebu tečejo reke osvetlila zgodovino Mezopotamije, in po najnovejšem romanu japonskega superzvezdnika Harukija Murakamija. Kot poseben magnet za bralce se potrjujejo gostovanja tujih literatov pri nas. Tako v knjižnicah opažajo porast zanimanja za roman Jutra v Dženinu palestinsko-ameriške znanstvenice Susan Abulhawa, ki je nedavno obiskala Slovenijo.
Vloga knjižničark in knjižničarjev
V knjižnicah si aktivno prizadevajo bralce spodbuditi tudi k odkrivanju manj izpostavljenih žanrov in avtorjev. »To dosegamo z vključevanjem raznolikih naslovov na poletne bralne sezname in v celoletno bralno značko,« pravi Filip Zule iz Osrednje knjižnice Celje. Poleg tega pripravljajo različne izbore, s katerimi zaznamujejo obletnice avtorjev in v ospredje postavljajo manj znane ali spregledane žanre in literarne ustvarjalce. Tudi temu gre pripisati povečano zanimanje za dela Ivana Cankarja in poezijo Srečka Kosovela, ki so ga v okviru Kosovelovega leta dodatno izpostavili s priložnostno razstavo njegove poezije, dodaja Zule.
Na pomen kakovostnih knjižničarskih bralnih priporočil opozarjajo tudi v MKL, kjer branje onkraj seznamov trenutno najbolj priljubljenih del spodbujajo z Mački v žaklju (knjižnimi paketi presenečenja), bralnimi izzivi in tematskimi razstavami, opisuje Trobčeva, ki dodaja, da osebno priporočilo knjižničarja pogosto spodbudi bralca, da odkrije avtorja ali žanr, ki ga sicer sam ne bi izbral.
Priporočila umetne inteligence
Bralci najpogosteje pridejo v knjižnico s točno določenim naslovom v mislih, včasih imajo pripravljen tudi daljši seznam knjig, občasno celo takšnih, ki ne obstajajo. »V zadnjem času opažamo nov pojav: vse več obiskovalcev prihaja s seznami knjig, ki so jih pripravili s pomočjo orodij umetne inteligence. Ti seznami žal včasih vsebujejo tudi izmišljene naslove ali avtorje, zato so uporabniki presenečeni, ko ugotovijo, da takšne knjige ne obstajajo,« še dodajajo v MKL.