V Rimu so tudi letos praznik dela počastili z velikim koncertom v središču mesta na Piazzi San Giovanni, kjer je v več urah nastopilo 40 glasbenih izvajalcev. Med njimi je bila tudi Delia Buglisi, 27-letna Sicilijanka, ki je znana po čustvenih nastopih. Širša Italija jo je spoznala lani, ko je nastopila v resničnostnem šovu X Factor.
Njen prvomajski nastop je v teh dneh ena najbolj polarizirajočih tem na družbenih omrežjih. Zapela je namreč znamenito pesem Bella Ciao, ki govori o uporu zoper okupatorja in boju za svobodo ter velja za nekakšno antifašistično himno.
»Človek« namesto »partizan«
Marsikoga od prisotnih na praznovanju delavskega praznika je zbodla sprememba besedila. Iz besedila, ki v prvi osebi pripoveduje zgodbo mladega moškega, ki se nekega jutra zbudi in ugotovi, da je njegovo deželo zasedel okupator, zato prosi partizane, naj ga vzamejo s seboj, je namreč odstranila besedo »partizan« (partigiano). Namesto tega je zapela »človeško bitje« (essere umano).
»Partizan ni kdor koli«
»Besedila pesmi Bella Ciao ni mogoče spremeniti. Ima pomen in sporočilnost, ki se ne moreta in ne smeta spremeniti,« je pevkino izvedbo komentiral znani igralec in režiser Alessandro Gassmann.
»Partizan,« je nadaljeval igralec, »ni kdor koli. Je človek, ki je tvegal in včasih celo izgubil svoje življenje za to, da ti je vrnil svobodo.«
Mnogi uporabniki družbenih omrežij so podobnega mnenja in pevko obtožujejo potvarjanja zgodovine, medtem ko uporabniki z nasprotnega pola hvalijo njeno potezo.
Pevkin odziv
Na množico komentarjev o neprimernosti poseganja v besedilo tako pomembne pesmi se je odzvala tudi Delia. »Žal mi je, da so nekateri narobe razumeli moje sporočilo,« je zapisala. V daljšem zapisu je razložila, da jasno nasprotuje vsem, ki si »jemljejo pravico do odvzemanja življenja drugim človeškim bitjem«.
Kot pravi, ne gre za to, da bi se želela izogniti zavzemanju strani, temveč je želela razširiti sporočilo pesmi. Poimenovanje »človek« služi temu, da pomen pesmi postane bolj aktualen in jo poveže s sodobnimi konflikti in vojnimi situacijami, ne le z zgodovinskim kontekstom italijanskega odporniškega gibanja, je dejala.
»Medtem ko se zgražamo nad eno spremenjeno besedo, v Ukrajini že več kot štiri leta umirajo civilisti. Zgražamo se nad spremenjeno besedo, medtem ko v Iranu že tedne teptajo temeljne pravice in je na tisoče ljudi izgubilo življenje. Zgražamo se nad spremenjeno besedo, medtem ko v Gazi poteka pravi genocid,« je zapisala in poudarila, da globalne odločitve sprejema ozka skupina ljudi, »ki se vedejo kot nasilneži, se ne menijo za življenje drugih in jih pogosto vodijo zgolj ekonomski interesi«.
Zapisala je še, da si vsako človeško bitje zasluži spoštovanje, ne glede na njegov izvor, prepričanje ali družbeni položaj. »Če je bila pesem pred osemdesetimi leti simbol svobode, smo na to lahko ponosni. In če lahko danes še vedno služi za spodbujanje razmisleka o tem, kaj se dogaja po svetu, potem jo ima smisel peti. Ker smo predvsem ljudje,« je sklenila.