Kot je v obrazložitvi nagrade Slavka Gruma zapisala strokovna žirija, ki je izbirala med 39 besedili, je Anhovo dokumentarna drama, oblikovana po lokalni zgodbi iz spodnje Soške doline, ki jo zastrupljata azbest in sežigalnica odpadkov. Struktura besedila je fragmentarna, ponavljajoča, obsesivna, saj posnema dolgotrajno, sistemsko uničevanje, ki se ne zgodi v enem trenutku, ampak se ponavlja v desetletjih.
Avtorja Katarina Morano in Živa Divjak se skupaj s strokovnima sodelavkama Jasmino Jerant in Moniko Weiss ter umetniško ekipo z resnico igrata zgolj na začetku, v uvodni zavrnitvi odgovornosti, potem pa prepričljivo, resnobno, tragično, na trenutke humorno nizajo prizore rasti, zanikanja, sprenevedanja, (lažnega) upanja, predvsem pa obolevanja in umiranja, je zapisala žirija v sestavi Maja Šorli, Petra Vidali in Dino Pešut.
Anhovo je navdušilo tudi festivalsko žirijo v sestavi Alja Predan, Nika Arhar in Maximilian Zahn, ki je uprizoritvi v režiji Divjaka in produkciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica namenila posebno nagrado TSD za preplet umetniške odličnosti in družbene prodornosti.
Nagrado Zofke Kveder za mladega dramatika je ista žirija kot za Grumovo nagrado dodelila Ivi Š. Sloslar za komedijo Prvič so demokracijo izumili na agori, drugič pa v gasilskem domu. Kot je zapisala žirija, ki je izbirala med 13 besedili, prispelimi na razpis, komedija govori o izjemno pereči družbeni problematiki - prilaščanju javnega interesa, javnega dobra in skupnostnih prostorov. "Izvrstno prepleta grštvo s slovenskim ruralnim ambientom, s primorskim dialektom, temperamentom in komedijskim talentom," je izpostavila žirija.
Festivalska žirija je na drugi strani podelila še Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa 56. TSD. Najbolj jo je prepričal avtorski projekt 1973 v režiji Tomija Janežiča, ki je nastal v koprodukciji SNG Nova Gorica in GO! 2025 - Evropska prestolnica kulture Nova Gorica - Gorizia. "Janežič uprizoritev zasnuje kot štiriinpolurno gledališko praznovanje, v katerem se impresivno prepletejo življenjske zgodbe s političnimi in zgodovinskimi konteksti," je poudarila žirija.
"Ob dejstvu, da ta gledališki maraton obsega 11 uprizoritev, ustvarjenih v enem samem letu, je tako visoka raven igre, režije in pisanja osupljiva. Čeprav drzna v svoji monumentalni zasnovi, je uprizoritev 1973 izdelana do najmanjših podrobnosti in četudi zadržana v svojih učinkih polna gledališke magije," je zapisala žirija. Ista uprizoritev je najbolj prepričala tudi publiko, ki ji je namenila povprečno oceno 4,86.
Igralski nagradi festivala pa sta si prislužila Jana Zupančič in Matej Puc v uprizoritvi Zakaj sva se ločila v režiji Divjaka in produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega. "Igralka diskretno balansira med obupom, samoironijo in cinizmom ter z izjemnim občutkom za mero in spontanost bravurozno razgalja lastno ranljivost, izgubo čustvene bližine in smisla," je izpostavila žirija, o Pucu pa zapisala, da z virtuoznim ritmičnim preigravanjem različnih psiholoških registrov gradi lik sodobnega moža in očeta tako prepričljivo, da se gledalec nemalokrat zaloti pred dilemo, ali dejanje poteka spontano ali pa je dejansko rezultat bravurozne igre.
Na nocojšnji sklepni slovesnosti 56. TSD so podelili tudi stanovski nagradi Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo je prejela slavistka, teatrologinja ter gledališka raziskovalka Bogomila Kravos, priznanje za kritiško in teatrološko delo v zadnjih dveh letih pa dramaturg Goran Injac.