Zbor dunajskih dečkov (Wiener Sängerknaben), ki je danes uvrščen na seznam Unescove kulturne dediščine, so ustanovili pred dobrimi 500 leti. V zboru sta v svoji deški dobi prepevala Gallus in Schubert, za mlade pevce pa so komponirali Haydn, Mozart, Schubert, Bruckner. Kar nekaj vokalnih del teh skladateljev je vtkanih v program Sen kresne noči, ki ga bodo nocoj ob 21. uri predstavili na 69. Ljubljana Festivalu.
Zbor kot odskočna deska
V zboru poje kakšnih sto pevcev, starih od deset do štirinajst let, ki so razdeljeni v štiri zborovske skupine. Vsaka od njih prebije na turneji po deset tednov. Ko se enkrat fantje prebijejo v zbor, je zanje v celoti poskrbljeno – tako za bivanje na Dunaju, za šolanje, tudi poznejše. Na Dunaju ima zbor od leta 2012 svojo koncertno dvorano MuTh, njihovo glasbeno šolo pa obiskuje kakšnih 300 deklet in fantov, od katerih približno četrtina pozneje postane profesionalnih glasbenikov.
Zbor je nastal v dobi cesarja Maksimilijana I. v 15. stoletju. Zanimivo pri tem je, da je bil njegov prvi zborovodja Ljubljančan Jurij Slatkonja, ki je pozneje postal dunajski škof. Do leta 1918 so peli izključno za cesarski dvor, pri mašah, za zasebne priložnosti ter na državnih dogodkih. Še danes s člani Dunajskih filharmonikov in zborom Dunajske državne opere ohranjajo tradicijo dvornih glasbenikov ter sodelujejo pri nedeljski maši v Dunajski dvorni kapeli. Tam so prvič zapeli pred 520 leti.
Na zbor so v Avstriji nadvse ponosni, saj so mladi pevci tudi izjemni kulturni ambasadorji. Na leto imajo kakšnih tristo koncertov, sliši pa jih pol milijona poslušalcev po vsem svetu. Z njimi sodelujejo tudi največji dirigenti, kot so Mariss Jansons, Zubin Mehta, Riccardo Muti, Christian Thielemann, Simone Young. Vrhunec so njihovi nastopi na tradicionalnem novoletnem koncertu Dunajskih filharmonikov in festivalu v Salzburgu.
Širok repertoar
Temu, kako sijajno obvladajo pevsko tehniko, bomo lahko priča tudi na tokratnem koncertu, ki bo v prvem delu obsegal arije in druga zborovska dela iz ciklov najpomembnejših avstrijskih in nemških skladateljev klasicizma in romantike, nekaj bo del iz repertoarja italijanskega belkanta, predstavili pa bodo tudi glasbeno izročilo drugih narodov, recimo pesmi v japonščini in maorskem jeziku. Slišati bo mogoče tudi bolj sproščene žanre, kot se razumejo »polke« skladateljev iz družine Strauss.
Zadnjih deset let jih umetniško vodi avstrijski zborovodja Oliver Stech, ki prihaja z njimi v Ljubljano. im
