Hafnerjev memorial se v prvi vrsti poklanja spominu na pokojnega profesorja matematike Petra Hafnerja, ki so ga Škofjeločani poznali kot glasbenega navdušenca, ljubitelja humanistične misli in aktivista na področju mladinske kulture. Leta 2005 so ga srednješolci povabili k zasnovi Alter-Festa, po njegovi smrti pa je festival dobil novo obliko in poslanstvo. Medtem ko je Alter-Fest svojo pot zaključil leta 2013, Hafnerjev memorial nadaljuje zgodbo in letos vstopa v svoje osemnajsto leto.

AKC Nama Škofja LokaTine Hafner

Tine Hafner, programski koordinator festivala Hafnerjev memorial

Pri organizaciji festivala zdaj pomembno vlogo igra sin pokojnega profesorja in programski koordinator festivala Tine Hafner. Skupaj s številnimi sodelavci skrbi za nadaljevanje vrednot, ki jih je zagovarjal njegov oče. In kako potekajo priprave na letošnjo izvedbo? »Bolje kot kadar koli prej,« je povedal Tine Hafner. »Predvsem zaradi festivalske ekipe, v kateri vedno več posameznikov prevzema vedno večji del odgovornosti in dela, hkrati pa smo si v dosedanjih sedemnajstih letih nabrali tudi dovolj izkušenj.«

 

Od rastlinskih pigmentov do glasbenih presežkov

Program večdnevnega kulturnega festivala vključuje delavnice, predstave, razstave, koncerte in druge ustvarjalne dogodke za različne generacije. Poseben poudarek je na neodvisni kulturi, glasbi, sodobni umetnosti, participativnih delavnicah ter družbeno angažiranih vsebinah.

Na vprašanje, katerega koncerta ali druge vsebine se sam še posebej veseli, Tine Hafner ni izbral le enega dogodka. »Na izobraževalnem delu festivala bomo z Vito Ivičič najprej vihteli kladivo po rastlinah in tako tiskali z naravnimi pigmenti rastlin na blago, nato pa kovali še svoje sposobnosti kritične pismenosti in družbene angažiranosti z aktivistkama mariborske Pekarne Magdalenske mreže,« je naštel nekaj zanimivih delavnic.

Iz glasbenega programa so organizatorji izpostavili trio Još Gori. »Ob koncu letošnjega marca smo se sredi silovitega neurja, ki je odkrivalo strehe ter podiralo drevesa v Sloveniji in soseščini, odpravili na njihov zagrebški koncert. Tam je veter odnašal strešnike, Još Gori pa so s svojim nastopom odpihnili nas,« se spomni sogovornik. Poleg zasedb Elemental, Bakalina Velika in dua Hostnik pa Krečič je omenil še premierni nastop prenovljene zgodbe Olfamoštvo, ki jo je sestavil ustanovitelj zasedbe Andrej Fon.

»Ob koncu letošnjega marca smo se sredi silovitega neurja, ki je odkrivalo strehe ter podiralo drevesa v Sloveniji in soseščini, odpravili na njihov zagrebški koncert. Tam je veter odnašal strešnike, zasedba Još Gori pa je s svojim nastopom odpihnila nas.«

Tine Hafner, programski koordinator festivala

Preizkušajo meje poslušalstva

Če je festival v svojih začetkih nagovarjal predvsem občinstvo iz underground glasbenih krogov, se je skozi leta odprl tudi drugim umetniškim zvrstem. Pri tem pa organizatorji poudarjajo, da širitev programa ne pomeni opuščanja izhodiščne identitete. »Naš program ni sestavljen iz terminov, ki jih je treba zapolniti, temveč je skrbno načrtovan in kuriran, kar skrbno oko in uho tudi opazita. Izbor izvajalcev glasbenih, izobraževalnih in drugih umetniških vsebin vedno teži v smer subverzivnosti,« je povedala Mojca Selak, ki skrbi za odnose z javnostmi festivala.

Za skrbno oko in uho

Na 16. Hafnerjevem memorialu je potekal 19. DIY kabaret na ploščadi pred AKC Nama. Foto: Lan Mohorič Bonča

Mojca Selak je še pojasnila, da na dogodkih, kjer lahko tako imenovane zvezde večera pritegnejo širšo publiko, načrtno v program umeščajo tudi izvajalce, ki jih »srednjetočna publika sicer najbrž ne bi nikoli slišala«. S festivalom želijo občinstvo navajati na neradijsko, nenavadno, izvirno in včasih nenavadno muziko. »Z razmislekom in namenoma preizkušamo meje poslušalstva ter z veseljem vedno znova ugotavljamo, da lahko gremo še dlje.«

Za skrbno oko in uho

Program kulturnega festivala vsako leto vključuje zanimive delavnice, na fotografiji je knjigoveška delavnica. Foto: Lan Mohorič Bonča

Predstavnica za javnost je povedala, da je večina dogodkov brezplačnih oziroma temeljijo na prostovoljnih prispevkih. »Loviti skušamo ravnotežje med dostopnostjo kulturnih dogodkov in vzgajanjem publike, da je za kulturno ponudbo vredno namenjati del svojega proračuna,« je razložila. Pri tem je dodala, da so vrata v organizacijsko in izvedbeno ekipo vedno odprta. »Tudi posamezniki, ki si vstopnine ne morejo privoščiti, lahko pa nam namenijo svoj čas in pridne ročice, obiščejo plačljive dogodke brez finančnega bremena,« je sklenila. 
Priporočamo