Projekt Midnight Sun/Polnočno sonce pevke in avtorice Zvezdane Novaković - ZveN je nedavno zaživel na samostojnem albumu Polnočno sonce. O novi plošči umetnica pravi: »Gre za zelo intimno, mojo najbolj intimno ploščo doslej. Razen dveh ljudskih skladb, ki sta posvečeni mojim prednicam – babicam, so kompozicije moje. Pri nekaterih aranžmajih pa je sodeloval tudi Luka Jamnik. Skozi skladbe veliko premišljujem o osamljenosti: ali je lažje biti v neki osami zato, ker si bolj varen, kjer te nihče ne more prizadeti, ali je lažje iti skozi stres in pokazati svoj pravi obraz. Gre za kompleksno temo, s katero se zelo moram soočati tudi sama, predvsem skozi svoj poklic, ki ga resnično ne more nihče opravljati namesto mene. Izključno jaz sem tista, ki bom kaj naredila ali pa ne bom, in to je velik pritisk. Umetniki smo velikokrat nerazumljeni, preintenzivni, nepodprti. Sicer pa skozi pesmi govorim tudi o zapuščanju mladosti, naivnosti, prvi ljubezni, prehodu v zrelejše obdobje, kjer se spremeni odnos do prijateljev, okolja, pa spet o prelomnici, ko govorim o koncu ljubezni, stiskah, kompromisih v odnosih.«
Tako je na glasbo švedske kresne pesmi nastala pesem Na travniku, pri kateri gre za hommage mladosti, kjer se prepletata toplina in hrepenenje. Kaj bo? je pesem, ki govori o tihem in bolečem koncu ljubezni, ko bližina postane utesnjujoča, čustva pa počasi izginejo. Polnočno sonce, po kateri nosi album naslov, je nežen poklon smrti in umiranju kot prehodu, kjer se srce osvobodi telesa in raztopi v neskončnost. Medtem ko »pesem Divje jagode posvečam notranjemu miru in intimnemu prostoru svobode, kjer lahko človek obstaja sam s seboj. Navdihuje jo švedski izraz smultronställe, ki pomeni poseben, skrit kraj v naravi, znan le tebi, kamor se vračaš, da se umiriš, odložiš bremena in ponovno zadihaš. Divje jagode skozi nežne podobe govorijo o spuščanju strahov in tihem zatočišču, kjer rasteta notranja moč in spokojnost,« pravi umetnica.
Papirnati oblak je še en poklon tišini, Divja ptica pa je pesem, ki jo je napisala v duhu iskanja sebe; je pesem o dvomih, ki nastanejo, ko poskuša človek izraziti svoj pristni jaz. Na nekak način govori tudi o reinkarnaciji, v katero so verjeli staroverci. Bolgarska ljudska pesem iz šopske regije z naslovom Mitrele zveni, recimo, »da se vračaš, Mitre, ljubi moj. Še iz druge vasi daleč vstran, se govori o tem, da se vračaš, in še stare mame so slišale, da se vračaš, Mitre, ljubi moj!«
Poklon babicama
Bistra voda je srbsko-makedonska ljudska pesem, ki je poleg pesmi Pavlika »iskren hommage mojima babicama, v katerem častim njuno moč in zapuščino, hkrati pa prekinjam nit generacijskih tragedij, ki jih je povzročila vojna«. To pesem je pela njena babica Milena oziroma Buki kot solistka orkestra KUD Polet Beograd. Tudi njen oče, umetničin pradedek, je bil izjemen ljudski glasbenik, ki je na porokah igral na klarinet, frule in okarino. O pesmi Pavlika pa pravi: »To pesem je na arhivskem posnetku zapela moja babica Pavla. Poznala je veliko starih ljudskih balad in je bila pravi biser dediščine ljudskega petja. Kot zanimivost naj povem, da na tem arhivskem posnetku, ki ga slišite, skupaj z babico Pavliko praznujeva rojstni dan, ki je 1. januar.« Plošča je oblikovno zastavljena kot spominska knjiga, v katero je mogoče tudi kaj zapisati (grafično oblikovanje: Shtiliana Andonova).
Umetnica še pravi, da inspiracijo za svoje projekte išče okoli sebe, da pride po kakšnem dobrem koncertu, zanimivi razstavi ali sprehodu skozi naravo. »Te moje umetniške poti kar same odločajo, kam me vodijo; od tistih začetnih, kjer sem nekako še iskala korenine, poustvarjala ljudske pesmi, se učila na terenu, prek Čaralic, ki se dotikajo moči ženske zdravilke, se povezujejo z naravo. Prišli so časi, ko se je vez med človekom in naravo izgubila, ko smo se ljudje izgubili, ko nimamo več hrbtenice. Zasuti smo z informacijami, kaj je za nas dobro, tako da sploh ne vemo več, kam gremo.« Nam vsem v uteho zato nastajajo takšni dragoceni zvočni biseri, ki se trudijo, da človek spet najde svoj smisel.
V godalnem kvartetu, ki se bo avtorici pridružil na odru, igrajo violinistki Ana Mezgec in Mojca Batič, violistka Barbara Grahor Vovk ter violončelistka Zala Vidic. Med glasbenimi gosti na plošči so bili še David Jarh na trobenti, Jošt Lampret na kontrabasu, Klemen Janežič in Luka Jamnik pa bosta spremljevalna vokalista. Projekt sta finančno podprla Mestna občina Ptuj in Zavod Slovena Ptuj.