Številke pravijo, da je Glasbena produkcija RTV Slovenija, kjer je zaposlenih 105 glasbenikov in ki bi jo svet javnega zavoda RTV Slovenija najraje kar ukinil, hišo letos stala 4,780.032 evrov – skupnih odhodkov je bilo za 5,125.019 evrov, 344.987 evrov pa so zaslužili sami s koncerti na trgu, tudi v tujini. Poleg tega bi svet zavoda ukinil še eno z glasbo povezano enoto, in sicer ZKP RTV Slovenija, kjer je zaposlenih pet ljudi; hiši so letos prinesli 233.961 evrov, »odnesli« 363.331 evrov; z ukinitvijo bi se letno prihranilo 129.370 evrov. V to ni všteta dodana vrednost, ki jo ti dve umetniški enoti prinašata hiši, kot tudi ne njun nacionalni pomen. Enoti bi radi ukinili že s 1. januarjem.

Po prvem šoku

V Glasbeno produkcijo poleg Simfonikov sodijo Big Band RTV Slovenija, Otroški pevski zbor in Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, šest glasbenih producentov ter nototeka. Sodelujejo tudi s produkcijo Radia Slovenija in bedijo nad najpomembnejšim glasbenim dogajanjem v državi, ga strokovno posnamejo, zvokovno obdelajo ter namenijo glasbenim uredništvom, kot izpostavlja Maja Kojc, vodja Glasbene produkcije ter umetniška vodja Simfonikov.

Po prvem šoku, ki so ga doživeli radijski glasbeniki, zdaj njihova šefica pravi: »Ta hip smo v pričakovanju neke odločitve vodstva hiše, konkretno sveta javnega zavoda, nenazadnje tudi države. Ostajamo optimistični, hiši pomagamo tako, da varčujemo, kjer se da, a določena sredstva za programe vendarle potrebujemo. Bojim se, da bodo ti v prihodnje zelo okrnjeni in da ne bomo mogli zadostiti pričakovanjem poslušalcev. Dolg se je nabiral dolga leta, treba ga je sanirati, to razumemo. Ampak kje je tukaj meja, ko sploh še lahko izpeljemo neke programe?«

Bodo profesionalni orkester dejansko ukinili ali gre napoved razumeti kot orodje manipulacije vodstva hiše v pogajanjih z državo? Maja Kojc pravi: »Mislim, da je bila beseda ukinitev nesrečno formulirana, bila pa je uporabljena in slišali smo jo. K stroškom, ki jih imajo z nami, bi z našo ukinitvijo morali prišteti nove stroške, kajti za svoje programe bodo tudi v prihodnje potrebovali glasbo, ki je verjetno ne bodo dobili samo s posnetkov. Glasbena produkcija nedvomno podpira del slovenske glasbene ustvarjalnosti, ki je nihče drug ne in ki ima nacionalni pomen, tako da bi že tukaj nastala velika vrzel. Tradicijo uničiti z enim rezom bi bilo katastrofalno. Če bi orkester zaradi varčevanja ukinili za štiri leta, ga ne bi bilo več mogoče sestaviti nazaj.«

Zvočni in vidni spomin

Med številnimi podporniki orkestra, ki so se javno odzvali, je tudi muzikološka stroka, ki opozarja še na druge vidike pomena žive glasbene ustvarjalnosti: »Z ukinjanjem enot je ogrožen tudi zgodovinski spomin, saj je vprašljiv obstoj notnega arhiva z več kot 20.000 enotami gradiva, predvsem pa Mediateka, ki poskuša rešiti in za prihodnost ohraniti zvočni in vidni spomin na našo – tudi glasbeno – preteklost. Z ukinitvijo ZKP RTV Slovenija bi bilo ključno okrnjeno tudi založništvo nosilcev zvoka in slike s slovensko glasbo. V svetu, kjer glasba vedno bolj živi predvsem v virtualnem svetu zvočnih konzerv, bi slovenski, že sedaj izredno šibak in tenak glasek dokončno utihnil.«

Založba, ki sodeluje s številnimi kulturnimi in znanstvenimi institucijami, pa tudi z uredništvi znotraj hiše, izdaja otroško glasbo, pravljice, sodobna in klasična glasbena dela za zvočne knjige, skrbi za prvo digitalno knjižnico slovenskih filmov Filmoteko, za restavriranje in prve ali nove izdaje glasbene dediščine resne glasbe, jazza, ljudske glasbe, kantavtorstva. »Gre za založništvo, ki pod izključno tržnimi pogoji ne bi moglo živeti, slovenska kultura pa bi bila brez tega izredno osiromašena in nepopravljivo okrnjena. Neznosna lahkost razmišljanja o obrobnosti, nepomembnosti in ukinjanju teh dejavnosti javnega medijskega servisa pomeni popolno nerazumevanje gradnikov slovenske kulture, ustvarjalnosti, samobitnosti, samostojnosti in državnosti,« je prepričana Mojca Menart, vodja založniške dejavnosti pri ZKP RTV Slovenija. x