V Prosvetnem domu na Opčinah je zazvenel večer spominov, glasbe in ponosa ob 60. obletnici ustanovitve Tržaškega narodnega ansambla, ene najbolj prepoznavnih glasbenih skupin slovenskega zamejstva. Slavnostna prireditev je združila nekdanje člane ansambla, glasbene prijatelje, družinske člane ter številne ljubitelje narodnozabavne glasbe.
Tržaški narodni ansambel je skozi desetletja pustil močan pečat v slovenskem kulturnem prostoru. Njegovo zgodbo sta zaznamovala predvsem avtorja in glasbenika Tulio Možina in Ivan Bogatec, ki sta ustvarila številne izvirne skladbe in priredbe ljudskih pesmi. Ansambel je že od šestdesetih let dalje povezoval slovensko skupnost v zamejstvu in jo predstavljal širšemu slovenskemu prostoru.
Začetki segajo v leto 1962, ko je Tulio Možina v dijaškem domu skupaj s Karlom Grgičem in Oskarjem Kjudrom ustanovil prvi trio. Leto pozneje je harmonikarja Kjudra zamenjal Ivan Bogatec, leta 1966 pa so že snemali prve posnetke za Radio Trst in Radio Koper. Kasneje je ansambel navduševal tudi na ptujskem festivalu, kjer je prejel nagrado za najboljšo pevsko izvedbo in priznanje za najboljši zamejski ansambel.
Večer glasbe, spominov in čustev
Na jubilejni prireditvi je nastopil tudi ansambel Ano ur’co al’ pej dvej, v katerem pojeta brata Boris in Igor Košuta. Njuna mama Ljubica Berce Košuta je pela v Tržaškem narodnem ansamblu. Poleg njih so na oder stopili tudi Marko Feri, ansambel Javor in vokalna skupina Iskrice. Program je povezoval zgodbo Tržaškega narodnega ansambla z glasbenimi točkami, ki so občinstvo popeljale skozi bogato zgodovino skupine.
Poseben pečat večeru je dala vokalna skupina Iskrice, ki deluje že trinajst let. Njena predstavnica Kristina Lenarčič je poudarila, da skupino povezuje mnogo več kot le petje. »Iskrica pomeni ogromno. Ne samo zaradi petja, ampak predvsem zaradi druženja in skupnega odraščanja,« je povedala.
Občinstvo je z navdušenjem spremljalo izvedbe največjih uspešnic Tržaškega narodnega ansambla, med njimi skladbe Ljubit’ je sladko, Vse pasa in Hvala vam, ptice. Slednja je zazvenela kot sklepna pesem večera v izvedbi ansambla Ano ur’co al’ pej dvej in v priredbi Patrika Quaggiata.
Poklon ljudem, ki so ustvarili glasbeno zgodbo
Ganljiv trenutek večera je bil pogovor z nekdanjo pevko Edit Kocjan, ki je skupaj z Mariem Simičem zaznamovala eno najuspešnejših obdobij ansambla. Na vprašanje, ali je leta 1995 slutila, da gre za zadnji nastop skupine, je odgovorila: »Nisem vedela. Upali smo, da bomo še naprej peli. Tako je pač življenje.«
Voditeljica večera Smilja Baranja (Radio Koper) je poudarila, da je bil Tržaški narodni ansambel eden najboljših ansamblov v slovenskem prostoru in prvi primorski narodnozabavni ansambel. Njegova glasba je presegla meje zamejstva in ostala del kolektivnega spomina številnih generacij poslušalcev.
Ob jubileju se je večkrat izpostavila tudi pomembna vloga družine Možina. Glasba je namreč ostala prisotna v družini tudi po koncu uradne poti ansambla – Tulio Možina je ustvarjal skupaj s soprogo pianistko, hčerko Andrejko in vnukom Gabrijelom, ki sta s svojim nastopom tudi odprla večer.
Večer na Opčinah ni bil le obujanje nostalgije, temveč tudi dokaz, da glasba Tržaškega narodnega ansambla še vedno živi med ljudmi. »Pesmi, ki so nastajale iz ljubezni do doma, jezika in glasbe, ostajajo pomemben del slovenske kulturne dediščine v zamejstvu in širšem slovenskem prostoru,« je bilo mogoče razbrati iz pogovora z zamejskimi Slovenci, ki je sledil po koncertu.