Momento Cigano v tej zasedbi si je pred tremi leti zamislil Teo Collori, in sicer v Beogradu na enem od nastopov z Magnificom, kjer so bili del spremljevalnega benda in je v zaodrju preizkušal neko glasbeno idejo. Poprosil je violinista Matijo Krečiča, da pritegne z melodijo, svoje je dodal še Matej Kužel s klarinetom, in nastala je tako zgoščena in zanimiva glasba, da je takoj nastal bend. Takoj so posneli tudi ploščo Hot club Piran, v živo in v enem zamahu.
Izrazito avtorski
Poznali so se sicer že s študija džeza v Celovcu, »tako moj kot Matejev prvi bend je bil Pusti me da spavam, kjer smo igrali avtorski funk.« Pozneje sta sodelovala tudi z newyorškim producentom Gramatikom, posnela sta skladbo Just Jammin, ki je pozneje postala svetovni chill out hit. Letos so spet sodelovali, Gramatik jih je povabil, da so v »surovi« obliki posneli swing komad, zdaj pa ga predeluje v novo elektronsko skladbo. On je bil tudi povezava do ameriške založbe Lowtemp, kjer so izdali svojo zadnjo ploščo.
Če se je na prvem albumu igralo samo Collorijeve kompozicije, so tokrat avtorsko sodelovali vsi člani, vsak s svojim izrazom. To »vseavtorstvo« Collori vendarle na neki način nadzoruje: »Če si predstavljamo nogometno igrišče, sta Metod Banko na ritem kitari in Jan Gregorka na kontrabasu v obrambi, Matija Krečič in Matej Kužel pa sta kot solista strogo ves čas v napadu. Sam sem nekje vmes, na sredini igrišča in se sprehajam malo do napadalcev, malo do obrambe. Takšna je tudi moja funkcija v bendu, sem povezovalec.«
Nenavadna je zasedba tudi glede izbire inštrumentov: »Če bobnov ni, je to za neko gipsy swing zasedbo dokaj običajno, bolj nenavadno je to, da imamo dva solistična inštrumenta, tako klarinet kot violino.«
Domišljeno na oder
Njihova glasba ima nedvomno tudi plesni impulz. Izkušnjo, kako pritegniti pozornost poslušalca, so dobili pri Magnificu, »poleg aranžmaja mora biti vedno poskrbljeno tudi za spremembe, presenečenja. Ne igramo spontano, stvari so dorečene, skozi skladbe peljemo tudi neko vzdušje. Predzadnja skladba na plošči je v duhu tanga in je improvizacijsko bolj odprta, ampak je tudi to z namenom; ritem je tak, da dopušča daljši izraz.«
Collori je doslej še z vsemi svojimi zasedbami igral tudi na ulici, tudi z Momento Cigano. »Na ulici se ti zgodi absolutna streznitev; ljudje se preprosto ne ustavijo, če jih ne zintrigiraš, z nečim ne pritegneš. Odziv je takojšen. V lokalu je drugače, pridejo na koncert in ga pač poslušajo, nimaš pa povsem realne slike, ali jim je bilo všeč. Če ti uspe na ulici, potem pomeni, da si na pravi poti. Nam je dalo to igranje veliko spodbudo, prepričali smo se, da je smiselno, kar počnemo.«
