V ponedeljek, 12. oktobra, je v Mestnem muzeju Ljubljana prvič v Sloveniji zazvenela švedska nyckelharpa. Na koncertu, ki ga je organiziralo Slovensko-švedsko društvo ob podpori Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Veleposlaništva Kraljevine Švedske, sta nastopila glasbenika Magnus Holmström in David Eriksson.
Glasbilo z dolgo tradicijo
Švedska ljudska glasba se je skozi stoletja ohranjala predvsem z ustnim izročilom. Med značilnimi oblikami so plesne melodije, polke, valčki in poročne koračnice. Pomembno mesto v tej tradiciji ima nyckelharpa, godalo, ki ga prepoznamo po lesenih tipkah, s katerimi izvajalec spreminja višino tona.
Glasbilo je danes tesno povezano predvsem s švedsko pokrajino Uppland. Njegov značilni, polni zvok ustvarjajo tudi resonančne strune, ki odzvanjajo ob igranju. Tradicija izdelovanja nyckelharpe in igranja nanjo je prepoznana tudi v okviru Unescovega prizadevanja za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine.
Glasbenika z najvišjimi priznanji
Magnus Holmström in David Eriksson spadata med uveljavljene izvajalce švedske ljudske glasbe. Oba prihajata iz pokrajine Västerbotten, glasbeno znanje pa sta izpopolnjevala na Inštitutu Erica Sahlströma in Kraljevi glasbeni akademiji v Stockholmu. Prejela sta tudi naziv riksspelman, priznanje za izjemno znanje in izvajanje švedske ljudske glasbe. Holmström je trikratni svetovni prvak v igranju nyckelharpe, od leta 2021 pa vodi Inštitut Erica Sahlströma.
Tudi Eriksson se lahko pohvali z naslovom svetovnega prvaka. Leta 2016 ga je osvojil v igranju kontrabasharpe, ene od starejših različic nyckelharpe. Poleg samostojnega ustvarjanja nastopa v švedski folk skupini LYY in zasedbi HiR.
Njuno ustvarjanje kaže, da nyckelharpa ni omejena na ljudsko glasbo. Glasbenika raziskujeta tudi druge glasbene smeri, med drugim sta sodelovala s švedsko metal skupino HammerFall.
Na koncertu v Ljubljani sta predstavila zvočne možnosti tega nenavadnega glasbila in občinstvu približala tradicijo, ki se na Švedskem ohranja že več generacij. Prvi nastop švedskih nyckelharfistov v Sloveniji je bil tako priložnost za spoznavanje manj znanega dela evropske glasbene dediščine.
