Na strehi nacionalnega radia so se včeraj zbrali vsi člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, več kot šestdeset jih je, ter po skoraj osmih mesecih prvič muzicirali skupaj. Zadnji koncert pred občinstvom je bil septembra v Cankarjevem domu.
V zadnjih mesecih covid ukrepov je sicer delo potekalo običajno, a so vadili in nastopali v manjših, komornih zasedbah. Tokrat jim je bilo v navdih tudi posebno prizorišče – streha, s katere se odpira panoramski razgled nad mestom in na Ljubljanski grad. Pod stavbo so se ustavljali naključni sprehajalci in se ozirali v nebo, glasbo pa se je menda slišalo tudi širše po mestu.
Poslušalci glasovali o skladbah
Čeprav je šlo za generalko pred današnjim koncertom, ki bo ob 10. uri in ga bodo posneli (predvajali pa 4. junija na tretjem programu Radia Slovenija – programu Ars ter prek spletnih strani), so se glasbenice in glasbeniki odeli v svečana koncertna oblačila ter igrali zbrano, kot se za profesionalce spodobi. Proti opoldanskemu soncu so služila sončna očala, proti vetru pa ščipalke za obešanje perila, da not z notnih pultov ni odpihnil veter.
Odgovorna urednica programa Ars Ingrid Kovač Brus je povedala: »Veseli smo, da v prvem pokoronskem koncertu našega simfoničnega orkestra sodelujemo z našimi poslušalci, ki so pomagali izbrati repertoar. Prvič po več mesecih je orkester v takšni zasedbi, s svojim šefom dirigentom, predvsem pa igra na strehi, kjer so v preteklosti že bili manjši koncerti, a še nikoli s tako veliko zasedbo.«
Vodja Glasbene produkcije RTV Slovenija in umetniška vodja orkestra Maja Kojc je izbrala nabor skladb, deset so jih ponudili v glasovanje radijskim poslušalcem, do 24. maja pa jih je glasovalo več kot 300. Tri skladbe z največ glasovi so se uvrstile v spored – prvi stavek Mozartove Simfonije št. 40 v g-molu, uvertura v Rossinijevega Seviljskega brivca ter uvertura v Händlov Ognjemet. Za uvod pa je zadonela skladba Na svoji zemlji skladatelja Marjana Kozine iz istoimenskega prvega slovenskega filma. »Pri izboru sem gledala na to, da so skladbe popularne, prijetne za uho in krajše. Koncert na prostem prinaša veliko dejavnikov tveganja, zato se nismo upali v neposredni prenos – najprej ga bomo torej posneli, nato pa predvajali.«
Le od kod prihaja glasba?
V orkestru so bili veseli, da se jim je po več mesecih spet pridružil njihov šef dirigent Rossen Milanov, bolgarski dirigent, ki je lahko šele pred dnevi pripotoval iz ZDA, kjer sicer živi. »Gre za prijetno prizorišče, nadvse uživam na tej višini, na poseben način me inspirira, da med dirigiranjem opazujem grad in gore naokrog. Pod nebom smo neobremenjeni z zidovi, sobami, zaprtimi prostori; zrak je čist, vetrič je, in lažje je igrati, kot sem sprva mislil. Navdušuje me, da se ljudje ustavljajo, ozirajo v nebo in se sprašujejo, od kod prihaja glasba.«
Violončelistka Tanja Babnik je povedala, da je oder seveda nenavaden, ali pa tudi ne, »saj se tudi glasba stika z nebom, z višjim, duhovnim svetom. Skladbe, ki jih igramo, so zelo lepe, za dušo. Glasba v teh časih premaguje ovire in lahko seže še globlje, se sliši še glasneje, tudi tukaj s strehe.« Violistka Mateja Ratajc Kragelnik pa je po generalki dodala, da sonce zanje ni bilo moteče, bolj kot zase jih je skrbelo za inštrumente: »Vročina jih pregreje, lahko se leseni deli odlepijo ali nastane kakšna luknjica. Ampak to sonce nas je vendarle pogrelo, lačni smo vsakršnih projektov in stika s poslušalci.«
