Za glasbenim imenom Morvern stoji eden najproduktivnejših domačih kantavtorjev mlajše generacije, Trboveljčan Jan Cizej, ki je v preteklih nekaj letih sam ali z bendom nanizal že več kot trideset izdaj, večinoma v samozaložbi ali pri ŠOP Records, ki se specializira za podtalno glasbo. Captain Trips je njegov drugi dolgometražni album letos in velja za njegovo najbolj dodelano izdajo doslej. Posnet je s štiričlanskim bendom in v studiu. Kar sicer ni značilno za producente samodržce, kot je Cizej, ki glasbo ustvarjajo in izdajajo predvsem od doma, distribuirajo pa jo prek spleta.
Gre za sodobno obliko garažne glasbe, ki ji v skladu z novimi smernicami lahko rečemo tudi spalnična glasba, glede na primarno lokacijo njenega nastanka. Po navadi jo uvrščamo med lo-fi žanre, ki imajo nekoliko nižje produkcijske in tehnološke zahteve. Prisegajo na manj definiran in spoliran zvok. Bližje jim je takšen, ki je zrnast in pomečkan, a ki je obenem tudi bolj organski in domač. Zaznamuje ga neka intimnost, ki jo njegova visokoprodukcijska različica pogosto izgubi. Izhodišča lo-fi pristopa iščemo pri bendih iz šestdesetih let, denimo pri kultni skupini Velvet Underground in drugje.
Navkljub manj zglajenemu zvoku imajo spalnični žanri specifično in kompleksno estetiko, ki jo Morvern raziskuje in razvija skozi vse svoje udejstvovanje. Četudi se razmeroma strogo drži žanrskih prvin rocka, je znotraj teh njegov domet širok in variabilen, skladbe pa dinamične in večplastne. Črpa iz različnih virov. Kot je pokazal na koncertu, lahko obenem zveni trdo in eksperimentalno, s psihedeličnimi izleti v elektroniko, kot tudi umirjeno, ljudsko in blizu popu. Svoje mesto pri bolj sredinsko usmerjenih poslušalcih bo našlo več skladb iz Captain Trips, na primer Cool Cat in Bad Blood.
Morvernov živahen sredin koncert je ponudil uigran nastop, čvrsto bobnanje, leteče kitare in pravilno zamolkle vokale, podprte z obilico mladostne igrivosti in zasanjanosti. Čeprav je na Captain Trips za večino stvari poskrbel Cizej sam, so se mu na odru pridružili preostali sodelujoči glasbeniki z albuma, ki pa so dejavni tudi v drugih podzemnih bendih: Damjan Manevski iz Lelee in Rush to Relax, Erik Kerpan iz Long Dumb Voices, Vasja Onič iz Ujma in Persons from Porlock ter Nejc Čulk iz Hay.
Odigrali so dobro skonstruiran in zgoščen koncert, vreden obiska, ki pa mu lahko očitamo le njegovo kratkost. Trajal je manj kot uro. Od benda, ki stavi na izletništvo v različnih pomenih, bi pričakovali, da zapelje v nepričakovane smeri tudi z ozirom na koncertno formo. Rockerji so prehitro zapustili oder, koncert pa je tako izzvenel le predstavitveno in mu ni uspelo razviti vseh svojih potencialov.
Dvorano Komuna so sicer zaslužno razprodali, k čemur pa je prispevala tudi njena zmanjšana, covidna kapaciteta. Namesto poplesavanja pred odrom, čemur so rock koncerti namenjeni, so obiskovalci z maskami mirno sedeli – kar je sredinemu večeru pridalo matinejsko kuliso in nenavadno, skoraj apokaliptično patino.
S koncertom Morverna se je zaključila prva edicija pop up festivala Žmoht v organizaciji neodvisne glasbene založbe Moonlee Records, ki je v decembru potekal na različnih lokacijah v Ljubljani in gostil tudi druga aktualna imena domače glasbene alternative.
