Mato Došen je v 57. letu starosti umrl zaradi srčne kapi, le dve leti po tistem, ko se je iz Španije vrnil v domovino z neizmernim navdušenjem za delo. Njegovo slovo je spremljala pretresljiva simbolika, saj je le dan pred smrtjo končal zadnjo pesem na albumu svojega dolgoletnega prijatelja in sodelavca Miša Kovača.
Došnov največji komercialni uspeh ostaja nepozabna uspešnica Džuli, s katero je Danijel Popović leta 1983 osvojil četrto mesto na Evroviziji. Plošča je bila prodana v več kot milijon izvodih, celoten album pa je dosegel rekordno naklado, ki je Došna utrdila kot vizionarja, sposobnega vsako melodijo spremeniti v zlato. Vendar njegov vpliv ni bil merljiv le v številkah. Kot arhitekt zvoka je v domačo produkcijo uvedel svetovne standarde, prepoznavne po toplem sintetičnem zvoku in bogatih, skoraj baročnih aranžmajih.
Seznam zvezdnikov, s katerimi je sodeloval, se bere kot enciklopedija popularne glasbe: od Arsena Dedića in Prljavega kazališta do Nede Ukraden, Magazina, Doris Dragović in Tonyja Cetinskega. Njegov podpis nosijo ponarodele pesmi, kot so Ako me ostaviš, Dalmacija u mom oku in Put putujem, ki so še danes zelo popularne.
Prelomnica je bilo darilo za rojstni dan
Čeprav je bil po izobrazbi glasbenik, je prelomnico v njegovem življenju predstavljalo darilo za dvanajsti rojstni dan – plošči Raya Charlesa in Sama Cooka, ki sta mu razkrili, da se klavir lahko igra tudi drugače. Po začetkih v rock skupinah Hobo in Izazov je svojo pravo strast našel v studiu, kjer je lahko popolnoma oblikoval zvočno podobo. Na vrhuncu slave leta 1988 se je presenetljivo odločil za selitev v špansko Marbello, kjer je odprl studio in nočni klub. Čeprav je bil dve desetletji odmaknjen od epicentra domačega dogajanja, ga je ljubezen do ustvarjanja leta 2008 pripeljala nazaj v Zagreb, kjer so ga kolegi sprejeli z odprtimi rokami.
Siniša Škarica, nekdanji urednik Jugotona, se ga spominja kot izrazitega individualista in pionirja novih studijskih tehnologij, ki je na celotni pop produkciji osemdesetih let pustil neizbrisen pečat. Njegov prispevek h glasbeni umetnosti je bil leta 2010 posmrtno nagrajen z nagrado porin za življenjsko delo. Mato Došen, ki so ga prijatelji klicali Mac, v spominu ostaja ne le kot genialni producent, temveč kot topel človek z večnim nasmehom, čigar glasbena zapuščina še danes živi skozi stotine pesmi, ki jih prepevajo vse generacije.