Festivalsko glasbeno potovanje bo potekalo skozi skoraj osem stoletij evropske glasbene zgodovine. Niko Houška iz Festivala Radovljica izpostavlja, da letošnji repertoar sega od trubadurskih pesmi Riharda Levjesrčnega do komorne glasbe Roberta Schumanna. Kar pet od desetih sporedov je nastalo posebej za Festival Radovljica. Na štirih koncertih nastopajo slovenski izvajalci stare glasbe, dva pa bosta predstavila slovensko glasbeno dediščino renesanse in baroka. Igralo se bo na zgodovinskih glasbilih.
Festival jutri v radovljiški graščini odpira Godalni kvartet Altemps z godalnimi kvarteti Mozarta, Haydna in Beethovna. Violinista Stefano Barneschi in Angelo Calvo, violist Ernest Braucher in violončelist Marco Testori igrajo na zgodovinska glasbila s črevnatimi strunami. »Z glasbo treh velikanov klasicizma in zgodnje romantike bodo predstavili razvoj godalnega kvarteta v eno najpretanjenih oblik komorne glasbe. Ansambel sestavljajo štirje priznani italijanski glasbeniki, člani vodilnih evropskih baročnih orkestrov,« dodaja Houška.
Izvedbe oratorijev
Že v ponedeljek pa se festival nadaljuje z izvedbo oratorija Magdalenino spreobrnenje Giovannija Bononcinija, tokrat s štirimi pevci solisti (Kathrin Hottiger, Francesca Ascioti, Nikolina Hrkać in Lisandro Abadie) in Baročnim orkestrom Festivala Radovljica pod vodstvom umetniškega vodje festivala Domna Marinčiča. S tem se nadaljuje zaporedje največjih projektov Festivala Radovljica, v katerih oratorijev na motiv obglavljenja. Doslej so že izvedli tri: Judita Alessandra Scarlattija, Sveti Janez Krstnik Alessandra Stradelle in Sveta Neža Bernarda Pasquinija.
Širši kontekst tokratnega oratorija Magdalenino spreobrnenje je zanimiv v tem, da ko ga je skladatelj Bononcini ustvaril, je že veljal za enega vodilnih evropskih skladateljev. Pozneje je v Londonu postal Händlov največji tekmec. Njuno rivalstvo je bilo menda tako silovito, da se je občinstvo razdelilo na dva tabora. Händel naj bi v času Bononcinijeve največje priljubljenosti celo za nekaj časa opustil skladanje novih oper.
Festival v nadaljevanju
Med atrakcijami festivala bo nedvomno koncert hrvaškega baročnega violinista Bojana Čičića, koncertnega mojstra najvidnejših angleških ansamblov za staro glasbo. Med drugim bomo lahko poslušala najslavnejšo Bachovo tokato in Tartinijev Vražji trilček. Že utečen festivalski cikel glasbe iz arhiva ljubljanske stolnice se bo letos nadaljeval z orgelsko mašo Claudia Merula, v kateri se okrašena inštrumentalna polifonija izmenjuje s koralnim petjem. Nekoliko bolj intimen bo recital tirolske harfistke Margret Köll z virtuozno glasbo iz Neaplja 17. stoletja.
