Dvorana Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji se je te dni ovila v duha baročne Evrope. Večeri baročnih mojstrovin z Orkestrom in Zborom Slovenske filharmonije postajajo programska stalnica v prestolnici, za letošnjo 11. edicijo Filharmoničnega festivala baročne glasbe so repertoarno ponudili glasbo, ki je v času baroka nastala od Italije do Skandinavije.
Prvi koncert S francoskim priokusom se je zgodil že prejšnji teden, 9. januarja, izvajala se je glasba francoskih skladateljev Lalanda, Rameauja in Rebela, na drugem koncertu 16. januarja 2026 pa bo na sporedu glasba skladateljev od Italije do Švedske, kakor so naslovili tudi koncert. Tako kot prejšnji teden bo tudi v petek pred Orkester Slovenske filharmonije stopila ugledna švedska violinistka Maria Lindal, ki je v zadnjih tridesetih letih najprej kot koncertna mojstrica in nato kot glasbena direktorica ključno zaznamovala Gledališče Drottningholmske palače. Umetniško vodi tudi orkester Rebaroque, ki ga je ustanovila leta 1998. Raziskuje najrazličnejše sloge in slovi po izrednem poznavanju zgodovinske izvajalske prakse, globoko jo zanima tudi glasbena retorika. Na Švedskem je poznana tudi kot avtorica radijskih oddaj, v katerih razkriva osebne izkušnje in glasbena doživetja. Je prejemnica prestižne švedske glasbene nagrade spelmannen.
Na petkovem koncertu bodo poustvarili scensko glasbo iz polopere Vilinska kraljica Henryja Purcella, Pietro Locatelli je napisal Koncert v F-duru (op. 4, št. 8) »s posnemanjem lovskih rogov«, poslušala se bo tudi Hamburška simfonija št. 4 v A-duru (Wq. 182/4) Carla Philippa Emanuela Bacha, Uvertura v B-duru, TWV 55:B5, znana tudi kot Les Nations/Narodi, Georga Philippa Telemanna ter dve deli Johana Helmicha Romana: Simfonija v e-molu, BeRI 22 ter za konec še Suita v d-molu, BeRI 6.
Händel in Dolar
Filharmonični festival baročne glasbe bo nato konec januarja, v petek, 23. januarja, zaokrožil koncert Zbora in Orkestra Slovenske filharmonije, ki bo hkrati tudi tretji koncert abonmaja Vokalno-inštrumentalni program. Na njem bodo zazveneli Kronanjski spevi Georga Friedricha Händla, ki jih je skladatelj napisal za slovesne priložnosti ob kronanju. Njegov opus obsega 42 oper in 25 oratorijev, med njimi Mesijo s svetovno znano Alelujo, bogato bero cerkvene glasbe za angleški dvor, kantate in številna orkestralna, komorna in klavirska dela. Händel je bil tudi aktiven gledališki impresario in je obveljal za enega najbolj plodovitih in vplivnih glasbenikov v zgodovini.
Ob bok velikemu Händlu so v programu postavili Janeza Krstnika Dolarja, enega najpomembnejših slovenskih baročnih skladateljev, z njegovo Mašo na bergamasko (Missa sopra la Bergamasca). Danes poznamo predvsem njegova sakralna dela, v katera so se včasih prikradle tudi prvine ljudske glasbe, njegova Maša na bergamasko je tako poimenovana prav po plesnem napevu iz severne Italije. Ve se, da je Dolar ustvaril zelo obsežen skladateljski opus, na voljo pa je le nekaj inštrumentalnih skladb (dve sonati, trije baleti) ter vokalno-inštrumentalne kompozicije, med njimi vrsta psalmov, Missa villana, Missa Viennensis. Večer bo vodil umetniški vodja Zbora Slovenske filharmonije Sebastjan Vrhovnik, ki ga odlikujeta odlično poznavanje vokala in izrazita muzikalnost. Solisti bodo sopranistka Ernestina Jošt, mezzosopranistka Federica Lo Pinto, altistka Barbara Potočnik, tenorist Gašper Banovec in basist Tadej Osvald.