Slovenski inštrumentalisti so na tokratni koncert pripeljali še nekaj kolegov iz tujine, pobudo je dal hornist Andrej Žust, ki že petnajst let igra pri uglednih Berlinskih filharmonikih. Zasedba se je poimenovala Berlinski nonet. Z njimi je violinistka Marlene Ito, prva ženska na položaju vodje sekcije drugih violin pri Berlinskih filharmonikih, ki se je rodila na Japonskem in odraščala v Avstraliji, nadalje španski violist Joaquín Riquelme García, oboist Christoph Hartmann in kontrabasist Todor Marković, sicer prvi kontrabasist Radijskega simfoničnega orkestra NDR iz Hannovra.
S slovenskim pridihom
Od slovenskih glasbenikov so v nonetu poleg Žusta še klarinetist Matic Kuder, nekdanji prvi klarinetist Simfoničnega orkestra iz Nürnberga, violončelist Jaka Stadler, nekdanji prvi violončelist Katarske filharmonije in sedanji član Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, Brina Kafol Žust, ki je nekdanja solo flavtistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in zdaj redno sodeluje z vodilnimi nemškimi zasedbami, ter Luka Mitev, nekdanji štipendist Karajanove akademije Berlinske filharmonije, ki zaseda ugledno mesto prvega fagotista v Orkestru Konzerthaus iz Berlina.
Spored je sestavljen iz skladb, v katerih se povezujejo godala in pihala, sicer pa je slogovno izjemno raznolik: od opernih motivov in del iz obdobja romantike do neoklasicizma v slovenski glasbi in novitet. Začelo se bo z intimnim Duetom za violončelo in kontrabas v D-duru Gioachina Rossinija iz leta 1824, v katerem italijanskega mojstra velikih oper spoznavamo v komornem duhu; iz dveh redko samostojno izpostavljenih inštrumentov izvabi prepoznavno operno spevnost in duhovitost.
Iz preteklosti v sedanjost
Nadalje se bo poslušalo Episodi concertanti za pihalni kvintet Uroša Kreka iz leta 1970 z zgoščeno motiviko in subtilnimi odmevi slovenske ljudske zapuščine. Delo sodi v skladateljevo zrelo obdobje. Prvi del koncerta bo sklenil prvi stavek Godalnega tria v B-duru Franza Schuberta iz leta 1816 oziroma obdobja skladateljevega občudovanja dunajskih klasikov. Skladatelj je napisal samo prva dva stavka, tako da delo velja za nedokončano.
Drugi del večera se vrača v sodobnost. Slišati bo mogoče noviteto Igre mora i Osora mlade hrvaške skladateljice Veronike Reutz Drobnić, nastalo na pobudo Osorskih glasbenih večerov in prav za Berlinski nonet. Koncert bodo sklenili z mogočnim Nonetom v Es-duru, op. 38 francoske romantične skladateljice Louise Farrenc, ki ga je napisala leta 1849; v njem se slišijo slogovni vplivi Mozarta in Mendelssohna Bartholdyja, napisala ga je v svojem zrelem obdobju in se z njim tudi najbolj uveljavila. Koncert bo trajal dve uri, vključno z odmorom.