Več kot 40 milijonov prodanih albumov – številka, ki jih postavlja v vrh najbolje prodajanih punk-rock izvajalcev vseh časov – pomeni, da skupine Offspring praktično nič več ne more več presenetiti. Vse so že doživeli. Tako so tudi njihovi uvežbani koncerti, vključno s ponedeljkovim na Punk Rock Holiday festivalu v Tolminu, predvsem nabor starih hitov, ki so se najbolje prijeli in za katere je publika vselej hvaležna, obrtniško igranje tistega, kar se od njih pričakuje in za kar so navsezadnje plačani, a brez vsakršnih presenečenj, nepredvidljivosti in odklonov, vsega, kar je bilo nekdaj temeljna sestavina punkovskih in rockovskih koncertov.
»Punk je mrtev, tako kot je mrtva scena, ki je bila rojena iz te iste megle in neutolažljive žalosti nekaterih njenih privržencev, ki so svoje more, strahove in jezo izlili na papir in jih tudi zapeli ali zrecitirali,« je pred dnevi tako ugotavljal pesnik, pisatelj, novinar in legenda slovenskega punkovskega vala Esad Babačić.
Je punk v izvirni različici mrtev?Zanimivo vprašanje. Ja in ne. Mislim, da punk še vedno živi v precej underground klubih in da v garažah še vedno ustvarja precej underground bendov. Toda to res ni več surov punk, kot se je ustvarjal v časih, ko smo mi začenjali. Komercializacija je tudi punku, kot ga izvorno razumemo, vzela marsikateri čar, ampak ne bi rekel, da je zaradi tega mrtev.
Ste Offspring punkovski bend?Še vedno delujemo nekako na isti način, kot smo vedno delovali, in v tem kontekstu bi lahko rekel, da smo še vedno punkovski bend. Ja, prilagodili smo se, tako kot so se morali vsi. Tudi zvok naše glasbe je boljši, bolj kakovosten, kot je bil včasih, izkoriščamo vse prednosti moderne tehnike, ampak v osnovi se nismo spremenili. V osemdesetih, ko smo začenjali, so nas bolj drugi opredeljevali kot punkovski bend, sami sebe smo imeli bolj za rokerje, ker smo punk dojemali kot kričanje in razbijanje, svojo glasbo pa vendarle kot nekaj malenkost bolj melodičnega. Vsaj trudili smo se, da bi bilo tako. Nekdo nas je v osemdesetih opisal kot melodičen rockovski bend s punkovskim podtonom in ta opis je bil meni vedno zelo ljub, zato še danes rad mislim, da igramo takšno glasbo.
Punk je sicer v osnovi izraz nekega temeljnega nezadovoljstva z oblastjo, z vlado. Je orodje boja za spremembe. Večje je nezadovoljstvo, boljši so pogoji za njegovo rast. Je sedanje družbenopolitično stanje dovolj skrb vzbujajoče, dovolj slabo, da so ustvarjeni pogoji za nekakšno novo dobo novega punka?Lahko bi rekli, da so ustvarjene razmere za kaj takega, a po drugi strani se razmere vedno spreminjajo, nikoli niso konstantne, in zato bi lahko vedno bili pogoji za novi punk. Mislim, da so zadnja desetletja vselej obstajali bendi, ki so v neugodnih družbenih razmerah našli dovolj velik razlog, da so svoje nezadovoljstvo izrazili z glasbo. Nagovarjali so množice s političnimi sporočili. Res pa je, da splošno družbeno nezadovoljstvo vpliva na popularnost punka.
Kako vi dojemate splošno družbeno in politično stanje pri vas, v Združenih državah Amerike? Kako vidite vpliv Donalda Trumpa na stanje v družbi?Rekel bi, da je stanje v Združenih državah nekako občutljivo. Družba je močno razdvojena, zelo polarizirana. Zanima me, kaj se bo zgodilo v prihodnjih letih; ali je to odraz nekega trenutnega stanja in se bo situacija čez čas umirila ali pa bo družba postajala le še bolj razdvojena.
Že nekaj let napovedujete nov, že deseti studijski album. Po zadnjih informacijah ga boste izdali naslednje leto. Boste izkoristili aktualne družbene razmere za kakšen političen nagovor svojim oboževalcem?Ne. Nikdar nismo bili politični bend, temu se že od začetka v osemdesetih letih izogibamo. Albumi so vedno odraz tega, kar se dogaja okrog nas in kako to dogajanje razumemo. Lahko bi rekli, da se tudi politika dogaja okrog nas, seveda, ampak zmeraj smo se izogibali pošiljanju kakršnih koli političnih sporočil poslušalcem.
Zakaj?Preprosto zato, ker nočemo nikomur vsiljevati svojega mnenja. Naj se vsak odloči po svoje.
Marsikateri bend izkoristi svoj vpliv in nagovarja množice, tudi politično. Donald Trump je dovolj kontroverzna in hkrati markantna oseba, da se ljudje do njega opredelijo. Bodisi vzbuja simpatije ali sovraštvo. Navsezadnje je tudi vaš kitarist Noodles pred časom rekel: »Ne morem govoriti v imenu drugih članov benda, ampak tip (Donald Trump, op. a.) je kreten in sramota je, da se ga je ena od dveh ključnih strank v moji državi v izhodišču sploh odločila kandidirati za predsednika.« Tudi skupina Offspring je posnela nekaj fotografij, na katerih frontman Dexter posnema Trumpa.To je res, vsak član skupine ima svoje mnenje. Ampak avtor besedil naših pesmi je Dexter (Holland, frontman in kitarist, op. a.) in on se ne želi ukvarjati s politiko v pesmih. Že ves čas ustvarjanja se tega držimo in se politike sploh ne dotikamo. Kdor je naše pesmi razumel politično, jih je interpretiral narobe, saj nikdar niso bile tako mišljene. Nočemo vsiljevati svojega mnenja ljudem.
Kolikšen, menite, je vpliv bendov, kot je Offspring, na oblikovanje mnenja pri ljudeh, ki vas spremljajo? Vse bolj se govori o pasivizaciji množic. Kako množice oziroma občinstvo na vaših koncertih dojemate vi?Občinstvo se je z leti spremenilo. Sami smo obdržali osrednji del poslušalcev, ki so z nami že leta, in ti gotovo drugače dojemajo neka sporočila. Hkrati smo pridobili veliko mlajše publike, morda zato, ker trenutno ni veliko drugih uveljavljenih punk rock bendov našega tipa. Težko govorim o tem, koliko je to mlado občinstvo, ki smo ga pridobili v zadnjih petih, šestih letih, resnično dojemljivo za kakršna koli sporočila, ker v resnici sami ne ciljamo na to. Mnogi bendi to počno, mi ne, in zato se s tem sploh ne ukvarjamo. Ustvarimo pesem, jo zaigramo, komur je všeč, je, komur ni, pač ni. Z leti smo se naučili, da se s tem ne obremenjujemo.
Velikokrat poudarjate, da boste to, kar počnete, počeli, dokler bo zabavno. Zakaj je po tridesetih letih vse to še zabavno?Morda prav zaradi teh novih poslušalcev, ki jih pridobivamo. Zaradi njih so odzivi publike vselej malo drugačni in zato se zadeva vedno zdi nekako sveža. To je vselej precej razburljivo.
Torej vse počnete zgolj zaradi oboževalcev?Zaradi njih in zato, ker nam plačajo, seveda. To je naš edini vir dohodkov. Ampak če ne bi bilo zabavno, se pri naših letih ne bi več šli vsega tega.
Vsi ste že srečali abrahama. Včeraj ste nastopali na Madžarskem, danes ste se prebili do Tolmina, kjer boste čez nekaj minut imeli koncert, nato se boste še isto noč odpeljali naprej, proti Bruslju. Avtobusi, turneje, intervjuji, vselej enaka vprašanja… Vam je odveč, ste utrujeni?Priznam, da je utrujajoče. Spanje na avtobusih nikakor ni udobno in menjava časovnih pasov zmede človeka. Pravzaprav sploh ne vem, v katerem kraju imamo naslednji koncert.
