Abonma Veličastni bo v prihajajoči sezoni po besedah Andreja Jakliča, vodje gledališkega in sodobnoplesnega programa v Cankarjevem domu, vsebinsko in odrsko zaokrožen: »Vsi projekti skupaj in vsak zase na koncu pripeljejo v afirmativnost, v željo po dobrem in pozitivnem, ter pozivajo k umiku od stihijskih tonov brezizhodnosti.«
Čeprav je abonma pretežno mednaroden, bo sezono odprla predstava s slovenskim pridihom, Brezmejno telo, pod katero se podpisuje MN Dance Company. Z duom Silence in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija obljubljajo večplastno izkušnjo, ob tem bo izšel tudi album Dua Silence z glasbo iz predstave. Projekt je bil zasnovan za kandidaturo za EPK in poteka že četrto leto pod umetniškim vodstvom Michala Rynie in Nastje Bremec Rynia.
S stalnim mednarodnim plesnim ansamblom so na oder postavili že več celovečernih uprizoritev, krajših koreografij in bili akterji plesnih filmov. V aktualnem projektu odkrivajo omejitve telesa, ples pa povezujejo z umetno inteligenco in robotiko ter se pri tem sprašujejo o prihodnjem razmerju med biološkim in tehnološkim.
Evforija življenja
Jan Martens s produkcijo Carte Blanche Cancel Bertha prihaja sredi novembra. Jaklič pravi, da sloviti koreograf v prevzetosti nad ritmom, glasbeno zgradbo in notnimi zapisi gibanje plesalcev pretvori v njihovo lastno zvočno kuliso. Za njegov svojevrsten slog so značilni reformacija plesa kot prostora individualnosti, povezanosti in prefinjenega humorja. Še en pomemben koreograf prihaja v abonma, Christos Papadopoulos, z delom Moj neomajno nevedni korak, kjer raziskuje evforijo življenja skozi kolektivni gib. Gostovanje bo v decembru. Deset plesalcev bo ustvarilo »dinamično energijsko polje, v katerem usklajenost ne izhaja iz forme, temveč iz skupnega obstoja in medsebojnega srečevanja«, pravi Jaklič. Papadopoulos je to predstavo ustvaril na podlagi navdiha iz monumentalne skladbe Axion Esti grškega skladatelja Mikisa Theodorakisa ter uglasbene poezije Odysseasa Elytisa.
Posebej veličasten bo januar z Wagnerjevim Tannhäuserjem, ki nastaja v koprodukciji HNK Zagreb in Opere in baleta SNG Maribor. Monumentalno delo govori o srednjeveškem vitezu in njegovi razpetosti med telesno strastjo in duhovno čistostjo. Za Wagnerja je delo predstavljalo prehod od romantične opere k poznejši estetski koncepciji glasbene drame. Tokratna uprizoritev je delo mednarodno priznanega režiserja Franka Van Laeckeja, ki je večkrat delal tudi v ljubljanski Operi.
Vznemirljivo novo delo V glavo koreografa Hofesha Shechterja za kolektiv Shechter II je surov, naelektren potop v gibanje, ritem in kolektivno energijo, pravi Jaklič, predstava bo na ogled marca. Predstavo ocenjuje kot »pulzirajoče potovanje v globine naše zavesti, tja, kjer se zgodbe razblinijo, identiteta zbledi in ostane le ritem«. V glavo je v bistvu nadgradnja krajšega dela CAVE producentov Martha Graham Company in Studia Simkin, ki je tematiziralo nočno življenje in človekovo druženje ob plesu ter njegov transcendentalni potencial.
Struktura giba in improvizacija
Aprila se obeta dvojni plesni večer, uprizorjeni pa bosta predstavi Razumevanje Williama Forsytha, enega najpomembnejših koreografov 20. stoletja, ter Po izbiri Ioannisa Mandafounisa, kjer gre za prvo produkcijo plesnega ansambla Dresden Frankfurt Dance Company (umetniško jih vodi prav Mandafounis). Zanje je značilna plesna praksa, utemeljena tako v vzajemni interakciji med umetniki kot na komunikaciji z občinstvom. »Forsythe raziskuje strukturo giba kot samostojno estetsko formo, medtem ko Mandafounis postavlja v ospredje improvizacijo in neposredno komuniciranje z občinstvom – skoraj nič v predstavi ni vnaprej določeno, vse nastaja tukaj in zdaj,« pove vodja cikla.
V Linhartovi dvorani bodo aprila postavili Zločin in kazen v adaptaciji Dina Pešuta, ansambla HNK Zagreb in slovenskega režiserja Jerneja Lorencija. »Uprizoritev ima kontemplativen značaj; s kolektivnim branjem izvirnika prečka meje in z občinstvom deli nevsakdanje intimno izkustvo.« Za zaključek Veličastnih pa bo na sporedu spektakel Čas vsebine kolektiva La Horde, ki ga vodijo Marine Brutti, Jonathan Debrouwer in Arthur Harel. Gostovanje bo v začetku maja, prihajajo pa v produkciji Balleta de Marseille. »Z novo predstavo pod vprašaj postavljajo naše fizične in čustvene odzive na obilje vsebin in sočasno realnost našega časa,« meni Andrej Jaklič. Plesalci se napajajo iz digitalne estetike, ki združuje simulirana telesa in hipersenzualnost, od »domačnih« likov iz videoiger do estetike Onlyfans in virusnih gibov na tiktoku.