»Pravici je bilo zadoščeno!« so vzkliknili ljubitelji francoske scene elektronske glasbe. Od leta 2023 so namreč morali z zavistjo pogledovati na drugo stran Rena, kjer so berlinsko tehno sceno že leta 2023 uvrstili na nemški seznam nesnovne dediščine. Zdaj so se na francoskem ministrstvu za kulturo odločili popraviti krivico. Uvrstitev francoske elektronske glasbe na francoski seznam nesnovne dediščine je prvi korak v smeri kandidature za Unescov status svetovne dediščine.
Seznam nesnovne kulturne dediščine državam podpisnicam Unescove konvencije omogoča registracijo »praks, predstavitev, izrazov, znanj in veščin, ki jih skupnosti priznavajo kot del svoje kulturne dediščine«. Ta opis zajema vse od glasbe in rokodelstva do kulinaričnih veščin, tradicionalnih iger in športa.
»Elektronska glasba ima upravičeno mesto v naši nacionalni nesnovni dediščini,« je v sredo dejala francoska ministrica za kulturo Rachida Dati. Ministrstvo je pred kratkim uvedlo tudi posebno oznako za klube kot »prizorišča umetniškega izražanja in praznovanja«.
»Rad imam Nemčijo, ampak …«
V začetku letošnjega leta je francoski predsednik Emmanuel Macron pozval, naj se francoski elektronski glasbi – znani tudi kot french touch – podeli Unescov status kulturne dediščine.
»Rad imam Nemčijo – veste, kako proevropsko sem usmerjen,« je dejal Macron. »Vendar nam ni treba poslušati lekcij nikogar. Mi smo izumitelji elektra. Imamo tisti 'french touch'.«
Slog french touch, ki ga bolj kot pripadnost določenemu zvoku opredeljuje njegova geografska umeščenost, so vodili izvajalci, kot so Daft Punk, Étienne de Crécy, Bob Sinclair, AIR, Cassius in številni drugi. Obsega različne žanre – od housa, dancea in elektra do old school disca, jazza in bogate uporabe samplanja.
Prva solza zaradi solzivca, danes zaradi sreče
Za Tommyja Vaudecrana, predsednika združenja Technopol (ki se ukvarja z zaščito in promocijo elektronske glasbe ter od leta 1998 organizira pariško Techno Parado), je ta uvrstitev »dosežek in zgodovinski mejnik«.
»Prve solze, ki sem jih potočil zaradi elektronske glasbe, so bile pod vplivom solzivca, ko je bila glasba demonizirana. Solzica, ki jo potočim danes, pa je solza veselja, ker je naša glasba končno uvrščena med kulturno dediščino,« je Vaudecrane povedal za agencijo AFP.