Pogosto živimo v prividnem prepričanju, da nas obiski umetniških dogodkov potiskajo stran od banalnosti vsakdana, še posebej njegove politične, družbene podstati. Toda vsake toliko časa dobimo priložnost, da se zbudimo. Tako je bilo denimo na koncertu Simfoničnega orkestra iz Vancouvra, kjer se je koncert začel z nagovorom direktorice orkestra.