Brigitte Bardot, svetovno znana pod začetnicama B. B., je zaznamovala svetovno kinematografijo 60. in 70. let prejšnjega stoletja. V karieri je posnela skoraj 50 filmov in več kot 80 pesmi.
Rodila se je 28. septembra 1934 v Parizu, v strogi meščanski družini. Od matere je podedovala ljubezen do klasičnega baleta, od očeta pa fascinacijo nad filmskim platnom. Njen vzpon se je začel zgodaj: že pri petnajstih letih je krasila naslovnico revije Elle, s katero je zaradi svoje uporniške avre in otroškega obraza takoj pritegnila pozornost filmskih ustvarjalcev. Prvo vlogo je dobila pri sedemnajstih, kmalu zatem pa se je poročila s svojo prvo ljubeznijo, režiserjem Rogerjem Vadimom.
Simbol svobode in emancipacije
Prav Vadim jo je leta 1956 s filmom In bog je ustvaril žensko izstrelil med svetovne zvezde. Njen lik je prestopil vse tedanje moralne meje, saj je v času, ko sta bili golota in čutnost cenzurirani, Brigitte Bardot postala simbol osvobojene ženske in spolne revolucije. Čeprav so se zanjo potegovali vsi veliki režiserji in so jo vabili v Hollywood, je ostala zvesta francoskemu filmu.
V šestdesetih letih je osvojila še glasbene odre. S preprostostjo in drznostjo je nizala uspešnice, kot sta Harley Davidson in razvpita Je t'aime moi non plus, ki jo je posnela s Sergeem Gainsbourgom.
Pri 40 letih, ko je bila še na vrhuncu slave, sprejela odločitev, ki je marsikoga šokirala: zapustila je filmska platna in glasbene odre, da bi se v celoti posvetila svoji največji ljubezni, zaščiti živali.
Postala je ena prvih in najglasnejših aktivistk za pravice živali. Kot govornica društva za zaščito živali (SPA) je opozarjala na problematiko zapuščenih psov, se borila proti trgovini s krznom in postala obraz svetovnega boja proti lovu na tjulnje. Njen aktivizem ni bil le simboličen; osebno je obiskovala ministre in zahtevala prepoved zakola živali brez predhodnega omamljanja. »Brez pomoči živali ne bi preživela. Zdaj rešujem življenja tistim, ki so rešili moje,« je nekoč dejala zvezdnica, ki je bila več kot štirideset let zaprisežena vegetarijanka.
Leta 1986 je na dražbi prodala svoje premoženje, da bi ustanovila Fundacijo Brigitte Bardot. Danes ta fundacija upravlja tri velika zatočišča, v katerih domuje več kot 7000 živali. Svojo predanost je potrdila tudi z oporoko, saj bo skoraj celotna njena dediščina po smrti pripadla fundaciji, ki bo nadaljevala njeno borbo proti trpljenju živali.
Macron: Žalujemo za legendo stoletja
Na smrt legendarne igralke se je z zapisom na omrežju X odzval francoski predsednik Emmanuel Macron. »Njeni filmi, njen glas, njena sijoča slava, njene začetnice, njeno trpljenje, njena velikodušna strast do živali, njen obraz, ki je postal Marianne – Brigitte Bardot je poosebljala življenje svobode. Francoska bit, univerzalni sijaj. Dotaknila se nas je. Žalujemo za legendo stoletja.,« je zapisal.
