Zafranović, ki je bil leta 2013 v središču Liffove sekcije Posvečeno, je odločitev o zavrnitvi filma Zlati rez '42 - Otroci Kozare (Zlatni rez '42 - Djeca Kozare) razkril na knjižnem sejmu v Beogradu, kjer je predstavljal svojo knjigo Anatomija zla. Ob tem je prebral pismo, ki ga je naslovil na umetniškega direktorja Liffa Simona Popka, poročajo srbski mediji.
V pismu je izrazil razočaranje nad odločitvijo in spomnil, da je Liffe v preteklosti prikazoval tudi njegova najbolj kritična dela. Kot je dodal, je bil zato prepričan, da je Slovenija v celotni regiji oziroma nekdanji Jugoslaviji idealna država za prikaz Zlatega reza. Ob tem je poudaril, da film posebej omenja in prikazuje tudi zverinski umor osmih slovenskih duhovnikov v taborišču Jasenovac.
"Gospod Popek, po tej vaši zavrnitvi, in to ne le zame tako pomembnega filma, vaš festival nikoli več ne bo to, kar je bil: pogumen, objektiven in svoboden," je še zapisal v pismu.
Popek je za STA danes zavrnil namigovanja političnih razlogih za neuvrstitev Zafranovićevega filma v program. "Razlogi so izključno estetski," je poudaril in pojasnil, da si selektorji ogledajo približno 500 filmov, v program pa jih uvrstijo okoli 100.
Popek je še poudaril, da na Liffu zelo cenijo Zafranovićev opus in da so mu leta 2013 na festivalu pripravili skoraj popolno retrospektivo. Tedaj so prikazali tudi Zafranovićev dokumentarec Zaton stoletja/Testament L. Z., ki obravnava podobno tematiko in je po Popkovi oceni precej boljši od njegovega novega igranega filma.
Film Zlati rez '42 - Otroci so po Zafranovićevih navedbah zavrnili tudi festivali v Cannesu, Berlinu in Karlovyh Varyh, o čemer je režiser v začetku meseca govoril na srbski javni radioteleviziji RTS.
Več kot štiri ure dolg film o ustaških zločinih v koncentracijskem taborišču Jasenovac je sprožil polemike zaradi financiranja pretežno s srbskimi sredstvi in premiere na beograjskem festivalu, ki ga kritiki povezujejo z oblastjo Aleksandra Vučića.
Del hrvaške desnice je film medtem označil za velikosrbsko propagando, tarče žalitev in groženj pa so postali tudi nekateri hrvaški igralci, ki v filmu upodabljajo ustaše.
Zafranović se je rodil leta 1944 na Šolti. V Splitu je študiral slikarstvo in književnost, pozneje pa še režijo na praški filmski šoli FAMU. Nase je opozoril že z amaterskimi kratkimi filmi. Zaradi politično angažiranih filmov, predvsem Kri in pepel Jasenovca ter Zaton stoletja/Testament L. Z., je bil deležen kritik in pritiskov, v začetku devetdesetih let pa je zapustil Hrvaško.
Njegov opus, ki ga zaznamujeta erotičnost in politična angažiranost, med drugim sestavljajo vojna trilogija Okupacija v 26 slikah, Padec Italije in Večerni zvonovi ter film Muke po Mati.