Mednarodni filmski festival v Berlinu ima pestro zgodovino, prireditev, ki so jo v obdobju začetka hladne vojne zasnovali kot nekakšno »okno v svobodni svet« za lokalno občinstvo, pa je že zdavnaj prerasla v enega od osrednjih svetovnih filmskih dogodkov. Na 76. izdaji Berlinala, ki se je začela sinoči, trajala pa bo do 22. februarja, se bo v več kot desetih sekcijah zvrstilo približno 200 filmov vseh žanrov, dolžin in formatov. Program je tokrat še posebej raznovrsten. »Želimo predstaviti vso širino trenutne mednarodne kinematografije,« pojasnjuje direktorica festivala Tricia Tuttle, ki je na ta položaj prišla leta 2024, pred tem pa je štiri leta vodila londonski filmski festival. »Med temami, ki jih obravnavajo letošnji filmi, so recimo pritiski sodobnega sveta na družino in intimo, vprašanja skrbi, moči in pripadnosti ter vpliv, ki ga imajo na naša življenja širše politične in družbene sile.«
Med opaznejšimi poudarki znotraj programa je – podobno kot lani – razmeroma visoko število režiserk: v glavnem tekmovalnem programu, ki obsega 22 filmov, je denimo devet takšnih, ki so jih posnele ženske avtorice, kar je večji delež kakor na festivalih v Cannesu ali Benetkah. Tudi sinočnji otvoritveni film Ni dobrih moških (No Good Men), uvrščen v posebni program, je posnela ženska, namreč afganistanska režiserka Šarbanu Sadat, ki je za svoj tretji celovečerec napisala tudi scenarij in v njem odigrala glavno vlogo Naru, edine ženske snemalke na veliki kabulski televizijski postaji; Sadat se je sicer leta 2021 izselila iz domovine in zdaj živi v Hamburgu. Po drugi strani bodo na letošnjem Berlinalu posebej izpostavljene evropske koprodukcije, še zlasti tiste, pri katerih sodeluje več držav.
V pričakovanju odkritij
V glavnem tekmovalnem programu se bo za nagrade, kot že omenjeno, potegovalo 22 celovečernih filmov, med njimi so denimo drama Ob morju (At the Sea), ameriško-madžarska produkcija, ki jo je z Amy Adams v glavni vlogi zrežiral Kornél Mundruczó, pa Rosebush Pruning, satirična drama v režiji Karima Ainouza, v kateri med drugimi nastopajo Callum Turner, Riley Keough, Elle Fanning in Pamela Anderson, Josephine režiserke Beth de Araujo in pa animirani japonski celovečerec Nova zora, ki ga je režiral Yoshitoshi Shinomiya. Na čelu mednarodne žirije je tokrat nemški režiser Wim Wenders, družbo pa mu delajo še nepalski filmar Min Bahadur Bham, južnokorejska igralka Doona Bae, japonska režiserka, scenaristka in producentka Hikari, indijski režiser ter producent Shivendra Singh Dungarpur, ameriški scenarist in režiser Reinaldo Marcus Green in poljska producentka Ewa Puszczynska.
Na Berlinalu je z manjšinsko koprodukcijo in kratkim filmom zastopana tudi Slovenija: v programu Perspektive, ki je namenjen celovečernim prvencem in kjer je lani slavil Kaj ti je deklica v režiji Urške Djukić, se bo za nagrado potegoval makedonsko-slovensko-srbski film 17 makedonske režiserske Kosare Mitić, v tekmovalni program kratkih filmov pa se je uvrstil kratki animirani film Kozmonavti režiserja Lea Černica, ki bo v Berlinu – tako kot še številni tekmovalni filmi – doživel svetovno premiero. V spremljevalnem programu bo na ogled še video instalacija Sonce, ki je padlo v vodo avtorice Lene Kocutar.
Častnega zlatega medveda so namenili malezijski zvezdnici Michelle Yeoh, ki je leta 2023 za svoj nastop v filmu Vse povsod naenkrat (kot prva igralka iz Azije) prejela oskarja za najboljšo glavno žensko vlogo; nekdanjo protagonistko hongkonških akcijskih in borilnih filmov, ki se je po vlogi v bondiadi Jutri nikoli ne umre (1997) in uspešnici Prežeči tiger, skriti zmaj (2000) dobro znašla tudi v hollywoodski produkciji, so sicer označili za »eno najbolj raznovrstnih in vplivnih igralk svoje generacije«.