Da je filmsko področje v Sloveniji v krizi, je na nedavni, 12. seji nacionalnega sveta za kulturo poudaril tudi Klemen Dvornik, predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, ko je dejal, da je slovenske filmske in televizijske ustvarjalce v težke čase pahnila pandemija, kot tudi lanski zapleti z javnim sofinanciranjem filmskega področja. Ker je država šele konec leta filmarjem nakazala obljubljeni denar, zdaj pospešeno snemajo tako lanske kot letošnje projekte.
»To povečuje povpraševanje po kapacitetah filmskega studia Viba film, ki pa so omejene na eno polno produkcijo v enem terminu. Vrednost naših storitev naj bi bila letos kar 2,3 milijone evrov,« pojasnjuje direktor Viba filma Vojko Stopar. Zaradi terminskih kolizij lahko zahtevano tehniko v celoti zagotovijo le redkim projektom oziroma jo razporejajo med več projektov hkrati, producenti pa imajo dodatne stroške zaradi najema opreme pri tržnih ponudnikih.
Zakonske in finančne luknje
Problemov na področju filma je pravzaprav še več: pomanjkanje avtonomije Slovenskega filmskega sklada (SFC), odvisnost od proračunskih sredstev, finančna in kadrovska podhranjenost, zbirokratiziranost, zastarelost zakonodaje, že omenjena preobremenjenost in zastarelost tehnologije Viba filma ter razpršenost in nepovezanost institucij na področju filma. Direktorica SFC Nataša Bučar sicer zagotavlja, da komunikacija z ministrstvom za kulturo poteka, povabili so jih tudi k oblikovanju predloga prenovljene filmske zakonodaje, minister za kulturo Vasko Simoniti pa je za letos obljubil celo rekordnih 11 milijonov evrov za filmsko področje, in kakšen evro tudi skozi zakon o kulturnem evru.
Toda Danijel Hočevar iz produkcijske hiše Vertigo, tudi predsednik društva Filmski producenti Slovenije (FPS), je kritičen: »SFC nujno potrebuje vsaj 11 milijonov evrov za svoje delovanje, zato ni prav, da se v ta znesek vštevajo sredstva, ki jih v filmsko produkcijo vlaga RTV Slovenija, kot tudi ne sredstva za Viba film, Slovensko kinoteko ali SFA pri Arhivu RS.« Opozoril je tudi, da SFC kot središčna filmska podporna institucija dejansko sploh ni avtonomen, ne vsebinsko in še manj finančno, zato so spremembe zakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije (ZSFCJA) nujne, tudi zato, da se posodobijo načini financiranja. Po besedah direktorice Bučarjeve bi bilo med drugim smiselno razbremeniti Viba film, ki je v prvi vrsti namenjen nacionalnemu filmskemu programu (podpre pa ga SFC).
Ministrstvo je SFC za letošnji program odobrilo 6,4 milijona evrov, doslej so prejeli 4,6 milijona evrov. A do sredstev še ne morejo, ker mora programski načrt najprej potrditi svet SFC, tega pa vlada še ni imenovala. Te milijone je sicer predvideval že nacionalni program za kulturo 2014–2017, a do izplačila ni prišlo.
Neavtonomnost Viba filma
»Specifičen položaj Vibe med javnimi zavodi v kulturi je v tem, da ne moremo avtonomno načrtovati programa dela, smo zgolj servis drugim izvajalcem in povsem odvisni od programa SFC,« opozarja direktor Viba filma Vojko Stopar. Če bi imeli na voljo boljšo tehnično opremo in če bi se sredstva SFC stabilno povečevala, bi bili lahko bolj gotovi na mednarodnih trgih, razbremenili bi javna sredstva ter dvignili standard filmske produkcije in postprodukcije nacionalni kinematografiji, je prepričan. Viba film mora namreč 40 odstotkov sredstev pridobiti s trženjem prostih kapacitet. Nekaj upanja vlivajo finančne spodbude za tuje producente, ki najemajo Vibine storitve, bi pa tudi pri Viba filmu potrebovali organizacijske in pravne spremembe, da bi lahko bili pri tem bolj fleksibilni. Na sredstva prek zakona o kulturnem evru vsaj letos ne računajo več, potrebovali pa bi okoli tri milijone evrov.
»Ob tem je nenavadno, da ministrstvo poudarja znatno povišanje sredstev za kulturo, kar vsi zagotovo podpiramo, ne more pa zagotoviti sredstev za 'normalno' funkcioniranje institucij, kot sta SFC in Viba film,« opozarja producent Danijel Hočevar. Zato po njegovem tudi vsa druga razmišljanja, predvsem tista, da je treba več sredstev pridobiti na trgu, ne zdržijo resne presoje – tako zaradi posebnih razmer kot zaradi majhnosti trga. V produkcijski hiši Vertigo bodo sicer letos posneli vse, kar načrtujejo, so pa zaskrbljeni, ker ni novih razpisov.
