V štirih tekmovalnih programih – celovečerni igrani filmi, celovečerni in kratki dokumentarni filmi, kratki igrani filmi ter študentski kratki filmi – bo imelo 21 filmov v Sarajevu svetovno premiero, šest mednarodno, eden evropsko, 23 pa regionalno.
Med igranimi celovečerci, ki so v igri za srce Sarajeva, je tudi Vse, kar je narobe s tabo Urše Menart. Režiserka filma Ne bom več luzerka se tudi tokrat osredotoči na težave mlajše generacije v svetu, ki ni krojen zanjo. Film govori o petindvajsetletni Maruši (Anuša Kodelja), ki se ob spopadanju s posledicami mamine bolezni zateče na kmetijo svojega odtujenega očeta. Kljub začetnim občutkom izgubljenosti in osamljenosti pa se prek družbenih omrežij kmalu spoprijatelji z Aljo (Klara Kuk), medicinsko sestro in vplivnico, ki živi v manjšem nemškem obmorskem mestu. Četudi ju sprva povezujejo prav skupne težave in podoben smisel za humor, pa se ob srečanju v živo njuno prijateljstvo zaradi zapletenih življenj in osebnih dilem hitro znajde pred preizkušnjo.
Zgodba o iskanju bližine
»Vse, kar je narobe s tabo je zgodba o iskanju bližine – generacija, ki ji pripadata protagonistki, je osamljena kot še nobena pred njo, spoznavanje novih prijateljev v odrasli dobi pa je še težje kot v mladostniških letih. Svet je do mladih žensk, še posebej do tistih brez močnega zaledja in podpore, pogosto še vedno neizprosen. Film ta občutja neopaznosti in nepripadnosti postavlja nasproti močnemu človeškemu hrepenenju po povezanosti, po globokih prijateljstvih, kakršna pogosto vidimo v filmih, ter po tem, da bi nas nekdo končno razumel,« je tematiko filma povzela režiserka in scenaristka Urša Menart. Film bo v Sarajevu doživel svetovno premiero.
V kategoriji celovečerni dokumentarni film se bosta za festivalske nagrade borila tudi dokumentarec Ko pridem ven Metoda Pevca ter slovenska manjšina koprodukcija Planina Biljane Tutorov in Petra Glomazića.
Nagrajenec občinstva
Pevčev dokumentarec Ko pridem ven je za najboljšega izbralo občinstvo na lanskem Festivalu slovenskega filma, aprila pa so ga premierno predvajali v sklopu projekta Naši filmi doma v Cankarjevem domu. Film je neke vrste dokument leto in pol trajajočega procesa v osrednjem slovenskem zaporu na Dobu, kjer so obsojenci za težka kazniva dejanja skozi psihodramo prehodili pot od otroštva do negotove prihodnosti po prestani kazni. Pevec se je odločil, da k temi pristopi z metodo psihodrame, ki omogoča, da posamezniki znova vstopijo v ključne trenutke svojega življenja, jih prvič izrečejo, preigrajo in nanje pogledajo z distance.
Dokumentarec Planina podpisujeta režiserja scenarista Biljana Tutorov in Petar Glomazić. V odročnih višavah Sinjajevine, največjem pašniškem območju na Balkanu v Črni gori, mati in hči ponosno branita svojo planino in nomadsko pastirsko tradicijo pred vzpostavitvijo vojaškega poligona zveze Nato. Film je nastal s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, v začetku leta pa je bil nagrajen na festivalu v Sundanceu. Žirija je v utemeljitvi zapisala, da »vizualno in čustveno osupljiv film popelje na oddaljeni vrh gore in v najintimnejše trenutke družine, ki se bori za zaščito ne le svoje zemlje, ampak tudi svojega načina življenja«.
V kategoriji kratkih igranih filmov se za srce Sarajeva poteguje tudi slovenski kratki animirani film Kozmonavti Lea Černica. Gre za slovensko-italijansko koprodukcijo, koproducent pa je tudi RTV Slovenija. »Film pripoveduje o intergalaktičnem potovanju, križarjenju za samske ljudi, ki iščejo svojo drugo polovico. Sledimo trem glavnim likom, ki se vsak na svoj način spopadajo z ljubeznijo, osamljenostjo in spoznavajo, kaj so pripravljen narediti, da pridejo do ljubezni,« je vsebino filma opisal Leo Černic.
Tekmovalna deveterica
Poleg filma Urše Menart se za srce Sarajeva v tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov potegujejo še slovenske manjšinske koprodukcije Male stvari Zvonimirja Jurića, Skejtanje ni za punce makedonske režiserke Dine Duma, film 17 prav tako makedonske režiserke Kosare Mitić ter Sramota in denar kosovskega režiserja Visarja Morine.
Celovečerni igrani film Skejtanje ni za punce je koprodukcija Severne Makedonije, Belgije, Slovenije in Hrvaške. Slovenski koproducent je Danijel Hočevar iz produkcijske hiše Vertigo, med koprodukcijskimi hišami je podpisana tudi RTV Slovenija. Film, ki je nastal tudi s finančno podporo SFC, pripoveduje o Adeli, ki mora, ko revščina ogrozi njeno družino, svojo strast do skejtanja zoperstaviti konservativni tradicionalni družbi, da bi rešila svojo še mladoletno starejšo sestro pred dogovorjeno poroko. Na festivalu Tribeca je film letos prejel nagrado, namenjeno izjemni filmski ustvarjalki, katere delo odraža ustvarjalnega duha, vizijo in vrednote legendarne filmske ustvarjalke ter pisateljice Nore Ephron.
V tekmi za srce Sarajeva v tej kategoriji so še film Dua kosovske režiserke Blerte Basholli, Everytime avstrijske režiserke Sandre Wollner, Vzporedna vloga gruzijske režiserke Ane Urušadze in Ne sodiš sem romunskega režiserja Florina Serbana.
Po besedah selektorice festivala Elme Tataragić omenjenih devet filmov ponuja »bogato panoramo sodobne regionalne kinematografije, ki sega od intimnih družinskih dram in zgodb o odraščanju do socialnega realizma ter formalno drznih avtorskih del«. Kot je še dodala, »dejstvo, da se pod šest od devetih filmov podpisujejo režiserke, ne priča le o umetniški raznolikosti letošnjega programa, temveč tudi o vse močnejšem in raznolikem avtorskem glasu, ki oblikuje prihodnost regionalne kinematografije«.
Častno srce
Letošnji žiriji tekmovalnega programa bo predsedovala Emily Watson, ki ji bodo ob tej priložnosti podelili tudi častno srce Sarajeva. Ob njej bodo v žiriji sedeli še režiser Igor Bezinović, igralka Sara Klimoska, direktor Evropske filmske akademije Matthijs Wouter Knol in režiserka Athina Rachel Tsangari.
Festival bo odprla Očetnjava poljskega režiserja Pawla Pawlikowskega. Festivalske projekcije se bo po napovedih udeležil tudi režiser, ki s tem filmom končuje svojo trilogijo o hladni vojni. Častno srce Sarajeva za izjemen prispevek k filmski umetnosti bodo podelili iranskemu režiserju in scenaristu Asgharju Farhadiju, ki se bo prav tako udeležil festivala.