Umrla je Milena Zupančič

Med bogato kariero je prejela številne nagrade. Še na akademiji je leta 1970 prejela študentsko Prešernovo nagrado za vlogo Claire v Genetovih Služkinjah. Istega leta je prejela tudi Borštnikovo nagrado za vlogo Caetane v Hiengovem Osvajalcu, ki je bila naslednje leto deležna še Sterijeve nagrade. 

INTERVJU: (Objektiv 24. 1. 2025) Milena Zupančič: Naša generacija je imela srečo, da smo bili ob pravem času prav stari

Leta 1976 je prejela nagrado Prešernovega sklada za vlogi Zofije v Hiengovem Izgubljenem sinu in Blanche v Williamsovem Tramvaju Poželenje (oboje v MGL), leta 1979 nagrado Ljubljanskega Dnevnika za vlogo Francke v Cankarjevem Kralju na Betajnovi (MGL), leta 1984 pa nagrado Sklada Staneta Severja za vlogo Ane v istoimenski Šeligovi drami (SMG).

Na Borštnikovem srečanju je bila nagrajena za vloge Lenke v Šeligovi Svatbi (1981; izvedba Prešernovo gledališče Kranj), Lidije v Jovanovićevem Zidu, jezeru (1989; ljubljanska Drama) ter za vloge v Ibsenovem Peeru Gyntu (1992; ljubljanska Drama). Leta 1993 je prejela še Prešernovo nagrado za življenjsko delo, maja lani pa še naziv častne meščanke Ljubljane.

Rodila se je 18. decembra 1946 na Jesenicah. Med letoma 1965 in 1969 je študirala na AGRFT v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1992. Po študiju se je zaposlila v MGL. Tam je ostala deset let, nato pa je postala prvakinja ljubljanske Drame. Z izjemo krajšega obdobja v Slovenskem mladinskem gledališču in dela na svobodi je ostala članica ansambla Drame do upokojitve.

Med letoma 1973 in 1977 je bila poročena z igralcem Radkom Poličem, kasneje pa se je poročila z Dušanom Jovanovićem, s katerim sta imela hčer Mašo.