Filme na brežiškem festivalu evrospkega filma si bo letos prvič ogledovala mednarodna žirija, v katero so imenovani hrvaška igralka Leona Paraminski, slovenski režiser Marko Naberšnik ter ciprski režiser in umetniški direktor festivala Cyprus Film Days Petros Charalambous. Ob koncu bodo najboljšim filmom in njihovim akterjem podelili nagrade, imenovane zlato oko. Prvič se bo podelilo tudi častno nagrado, prvi lavreat pa je slovenski igralec Boris Cavazza; nagrado bo prejel na jutrišnjem odprtju festivala za »več kot šest desetletje ustvarjanja, kjer je s svojo karizmo, igralsko močjo in izjemno umetniško predanostjo zaznamoval slovenski, nekdanji jugoslovanski in širši evropski kulturni prostor.«

Festivalska ekipa Festivala evropskega filma v Brežicah. Foto: arhiv festivala

Festivalska ekipa Festivala evropskega filma v Brežicah. Foto: arhiv festivala

Slovenske festivalske premiere

Zanimivost festivala je, da se sodobni filmi vrtijo v največji baročni dvorani v Sloveniji, v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice. Izbor filmov je opravil dr. Aleš Pavlin, ustanovitelj in programski direktor festivala. Čeprav gre za že uveljavljene in nagrajene filme, nekatere vendarle slovensko občinstvo na velikem platnu še ni videlo. Prvi se bo zavrtel film Bridki Božič (Amarga Navidad, 2026), novi film Pedra Almodóvarja. Osrednja junakinja Elsa po materini smrti in napadu panike s prijateljico odpotuje na Lanzarote. Tam se trije liki zapletejo v zgodbo, v kateri se brišejo meje med resničnostjo in fikcijo.

V premierni izbor lanskega festivala v Cannesu se je uvrstila islandska koprodukcija Ljubezen, ki ostaja (Ástin sem eftir er, 2025) režiserja Hlynurja Pálmasona. Zgodba leto dni spremlja družino; starša se ločujeta, film pa raziskuje kompleksnost družinskih vezi, ljubezni in skupnih spominov. Film bo na ogled v četrtek, ko bodo zavrteli tudi Kaj Marielle ve (Was Marielle Weiss, 2025), nemški film Frédérica Hambaleka, ki govori o najstnici Marielli; ta nenadoma pridobi sposobnost, da vidi in sliši vse, kar počneta njena starša. Češko-slovaško-italijanska koprodukcija Karavan iz leta 2025 režiserke Zuzane Kirchnerove pa je geografsko zasnovano čustveno potovanje o odnosih v družini in svobodi. Tudi to bo slovenska festivalska premiera. Pet nominacij za oskarja in oskar za najboljši prirejeni scenarij je dobil ameriški film Stranpota (Sideways, 2004) Alexandra Payneja. Pred poroko enega se dva prijatelja odpravita na enotedensko potovanje po kalifornijski vinski deželi, tam pa ju čakajo razočaranja in življenjske »stranpoti«.

Iz filma Milost Paola Sorrentina F arhiv Slovenske kinoteke

Milost, filmska uspešnica Paola Sorrentina. Foto: arhiv Slovenske kinoteke

Petkov dan zaganja italijanski film Paola Sorrentina Milost (La grazia, 2025), ki je lani odprl Beneški filmski festival in govori o zadnjih dnevih italijanskega predsednika. Režiser Sergej Loznica je ustvaril koprodukcijski film Dva tožilca (Zwei Staatsanwälte, 2025), ki govori o časih velikih Stalinovih čistk. Romunska antropološka drama Odsev reke (Malul Vânăt, 2026) režiserke Andreee Cristine Borțun, ki bo v Sloveniji na ogled prvič, pa spremlja Lavinio, ki skuša biti dobra mati svojemu štirinajstletnemu sinu, medtem ko sama razrešuje preteklost in nerešena ljubezenska razmerja. Hrvaška drama Zajčji nasip (Zečji nasip, 2026) je svetovno premiero doživela na Berlinalu, govori pa o dveh mladeničih in prepovedani ljubezni. Večer bo zaključil črno-beli francoski film Novi val (Nouvelle Vague, 2026) Richarda Linklaterja, ki prikazuje nastajanje Godardovega kultnega prvenca Do zadnjega diha in rojstvo francoskega novega vala.

Zaključek tudi s slovenskim pridihom

Sobotni, zadnji festivalski dan začenjajo z nemškim filmom Tafiti: pustolovščina v puščavi (Tafiti – Ab durch die Wüste, 2025) režiserke Nine Wels. Nadaljevalo se bo s francosko-špansko koprodukcijo Oliverja Laxeja Sirat (Sirat, 2026), ki je lani prejel nagrado žirije v Cannesu ter nominacijo za zlato palmo. Agnieszka Holland je lani ustvarila koprodukcijo Franz, mozaični portret življenja in zapuščine Franza Kafke, Cristian Mungiu pa je letos podpisal koprodukcijo Fjord, ki je letos v Cannesu prejela zlato palmo, kritiško nagrado FIPRESCI in nagrado ekumenske žirije. Govori o romunsko-norveški družini, ki se po selitvi v odmaknjeno norveško vas znajde v središču dogajanja, ko jih sosedje osumijo neprimernega vedenja do svojih otrok. 

Na Festivalu evropskega filma v Brežicah bodo letos prvič podelili festivalske nagrade zlato oko, ki jih bo izbrala mednarodna žirija. Prvič pa bodo podelili tudi častno nagrado za izjemen prispevek k evropskemu filmu, prvi nagrajenec je slovenski igralec Boris Cavazza.

Festival bosta zaključila dva filma, kratek Dobrodošli doma iz lanskega leta, ki je slovensko-hrvaška koprodukcija Filipa Jembriha Jandrasa, v njem pa med drugim igra Nina Ivanišin Janežič. Vera se s sinom vrne v rodno Zagorje, kjer se ob srečanju z globoko verno materjo znova odprejo stare družinske zamere. Bratje z igrišča: začetek pa je slovensko-angleška športna koprodukcija iz letošnjega leta, pod katerega se avtorsko podpisujeta Alen Đorđević in Gašper Pavli, »igrajo« pa slovenski odbojkarji, ki so na poti od 64. mesta svetovne lestvice.

Priporočamo