Filmska zgodba o vrnitvi kraškega ovčarja na mejo med človekom in volkom se začne na travniku pod cerkvijo sv. Ane v Podpeči. V tem čudovitem okolju Kras, kraški ovčar, z dvignjenim gobcem in izostrenim pogledom sedi vrh hriba in spremlja dogajanje v čredi ovac in koz pod seboj. Bela, nekaj let starejša in tudi že izučena pastirska psica pasme tornjak, navadno ni daleč stran. »To je Kras, leto dni star kraševec, ki je tudi osrednji lik dokumentarnega filma, ki smo ga ustvarjali dobro leto dni,« pove priznani režiser dokumentarnih filmov Miha Čelar, ki nas je tudi povabil v družbo svojega filmskega junaka na Sveto Ano.
Kraševec idealen za pastirskega psa
»Pred nekaj leti me je akademski slikar Blaž Vehovar, predsednik Kluba kraških ovčarjev Slovenije, kinološki sodnik in avtor slovensko-angleške monografije Kraški ovčarji – sinovi burje, nagovoril, da bi posnel film o kraševcu,« je razložil Čelar in dodal, da mu je bila tema všeč, prav tako ga je navdušila vsebina knjige. »Pasma kot zadnja avtohtona nesnovna kulturna dediščina me je prevzela,« je povedal, a hkrati iskreno dodal, da je imel sprva problem, kako povedati zgodbo, da bo film navdušil splošno publiko. »Sled namere politike, da iztrebi volkove in medvede, me je gnala do raziskovanja in naletel sem na program zavoda za gozdove, v katerem do neke mere izšolajo pse in jih skupaj z električno mrežo izročijo ljudem, ki pasejo na obmejnih območjih in si seveda želijo sodelovati s psom. Ker je kraševec, ki ga je ostra burja skozi stoletja le krepila in ne slabila, pes, ki si je skupaj s pastirji in kraškimi ovcami rezal trdi kruh in je do današnjih dni ohranil svojo plemenito osebnost, idealen za ta program, je padla odločitev, da posnamemo film,« je povedal sogovornik. Sledilo je iskanje primernega vzreditelja in družine, ki bo sprejela kraševca za pastirskega psa.
Kras z opravljeno malo pastirsko šolo
Ekipa je imela srečo, saj, kot pravi Čelar, so naleteli na čudovite protagoniste, ne samo na krasne pse. »Šli smo po vsej Sloveniji, da bi našli primernega vzreditelja, ki bi bil pripravljen sodelovati in bil hkrati tudi filmičen. Morali smo najti ljudi, ki znajo prek psov zgodbo tudi pripovedovati,« je povedal. Pastirski psi se pri štirih tednih preselijo v hlev, kjer živijo v stiku s kozami in ovcami, na katere začnejo sčasoma gledati kot na podaljšek svoje lastne vrste. Mali Kras, ki se je 25. maja skotil v psarni Pižmohtovih v Otaležu v Cerknem in bil v leglu z osmimi mladiči izbran za filmskega junaka, je imel v Emilu Pižmohtu zagotovo najboljšega mentorja. Priznani vzreditelj je po besedah Čelarja pravi slovenski »šepetalec psom«, ki se s kraševci ukvarja že 35 let in je s Krasom opravil vse razrede male pastirske šole. V devetem tednu starosti se je Kras preselil na hrib nad Borovnico, k družini Janeza Kržiča, ki skupaj z ženo Mirjam in šestimi otroki vodi ekološko kmetijo s pašno drobnico in že ima izkušnje s pastirskimi psi. »Sprva se nisem počutil najbolje, ko mi je sledila kamera, sploh ko smo posnetkom dodajali zvok,« je med popoldansko molžo koz in ovc na hribu povedal dvanajstletni Jožef Kržič, ki je prevzel Krasa in ob pomoči očeta nadaljeval urjenje za pastirskega psa.
V Italijo sledili slavnemu Slavcu
Del dokumentarne zgodbe je tudi dr. Miha Krofel, eden največjih slovenskih poznavalcev velikih zveri. Ena zadnjih lokacij, kjer je ekipa snemala, je bila Italija, glavna zvezda pa naš volk Slavc, ki je migriral v Italijo, in njegovi potomci. »V Lessiniji, prekrasni in čarobni pokrajini, je volkov kolikor hočete, saj se prosto sprehajajo okoli, lovijo izključno srnjad in jelenjad, škode skorajda ne naredijo. Po Slavčevem prihodu se je, tudi po zaslugi volkulje Julije, ki je prišla iz Švice, na tem delu razvilo 20 tropov. Ocenjujejo, da je v vsakem vsaj eden od alfa staršev njegov potomec,« je povedal in dodal, da bodo prihodnje leto končali natančne genetske analize, s katerimi se bo ta teza tudi potrdila.
Film bo gostoval po Sloveniji
Film, ki sta ga v produkciji Astral filma financirala RTV Slovenija in Slovenski filmski center, manjši delež je prispevalo tudi ministrstvo za kmetijstvo, bo premierno prikazan ob jutrišnjem dnevu kraškega ovčarja, ki ga v Štanjelu na Krasu že tradicionalno organizira Klub kraških ovčarjev Slovenije. »Ker je letos zelo malo novih filmov, še manj slovenske produkcije, so me pri Art kino mreži prosili, da bi film, ki so si ga že ogledali, predvajali v izbranih kinodvoranah, in nacionalna televizija je predvajanje odobrila,« je o filmu, ki je uvrščen tudi v tekmovalni program 15. Festivala gorniškega filma in bo na ogled med 28. junijem in 4. julijem v okviru festivalskih projekcij, še povedal Čelar. Septembra bo prikazan tudi na osrednjem slovenskem dokumentarnem filmskem festivalu Dokudoc. Ponudbo za odkup filma so že dobili tudi od italijanske televizije RAI.
