Nekje po 40 minutah tretjega filma franšize Nož v hrbet, angleško naslovljenega Wake Up Dead Man: A Knives Out Mystery, mladi duhovnik Jud Duplenticy (Josh O'Connor) vpraša Benoita Blanca, ali je katolik. Ta mu odgovori povsem tako, kot bi, če ste gledali prejšnja dva celovečerca, pričakovali: »Zelo ne. Ponosen heretik sem. Klečim pred oltarjem razuma.« Seveda: Blanc, ki ga vnovič suvereno, simpatično in karizmatično igra Daniel Craig, je pač človek trdnih dejstev. Potrpežljivi opazovalec resnice. Človek, ki mu ne uide najmanjša podrobnost in čigar glavno orodje so dokazi in logika. A premislek o veri in neveri, ki je kot centralni vsebinski poudarek vtkan v vse ravni filma – od dogajalnega prostora do fotografije filma – ni klasično antagonističen. Režiserja in scenarista Riana Johnsona bolj kot ločevanje ljudi na vernike in nevernike zanimajo osebna introspekcija, moralni konflikti, dinamika znotraj katoliške župnije in širša vprašanja vloge vere v sodobni družbi. Še posebej v ZDA.
Tudi in predvsem zlorabe vere kot instrumenta za zasledovanje lastnih osebnih ali političnih interesov, kar pooseblja karizmatični duhovnik Jefferson Wicks (Josh Brolin), ki vodi podeželsko župnijo v zvezni državi New York, kamor za kazen prispe omenjeni mladi, neumni in Kristusa polni Jud, potem ko je na svojem prejšnjem delovišču nokavtiral jezičnega diakona. Religiozne konture ima tudi sam primer umora, Wicks je namreč umorjen sredi ene izmed maš, pri čemer se zdi malone čudežno, kako bi mu lahko nekdo neopaženo vpričo številnih prič zaril nož v hrbet. Pa vendar se zgodi prav to. In zato seveda na kraj zločina prispe detektiv Blanc. Specialist za nemogoče, neverjetne in nerešljive primere umorov. Pa tudi čudežne. Jasno – nerešljive, neverjetne in čudežne zgolj na prvi pogled. Ker ko se zank in ugank loti Blanc, je le vprašanje časa in dolžine filma, kdaj bodo iz omar popadali okostnjaki in se bo dogajanje pred našimi očmi sestavilo v smiselno celoto.
Skratka, če je Johnson, ki se zadnje čase navdušuje nad režiranjem kriminalk po vzoru Agathe Christie (med snemanjem filmov Nož v hrbet je posnel tudi dve sezoni whodunit serije Poker Face), v prejšnjem filmu Glass Onion: A Knives Out Mystery seciral kapitalizem, tokrat tematizira vprašanja vere, radikalizacije, ideologije in sodobnih družbenih delitev. Besedo ali dve pa nameni tudi tistim kristjanom, ki so to le v besedah in obisku Cerkve, ne pa v dejanjih in načinu življenja. Pri čemer pa je treba reči, da je širša družbena tematika, naslonjena na primer umora, tokrat obdelana manj pronicljivo kot v prejšnjem filmu. Je pa zato tretji del, ki ima ob značilnem satiričnem humorju tokrat bolj gotski vizualni in narativni ton, znova režijsko eleganten, montažno fluiden in fotografsko najprivlačnejši izdelek doslej. Da je znova tudi poln zvenečih igralskih imen, se seveda razume. Poleg omenjenih igrajo še Glenn Close, Jeremy Renner, Cailee Spaeny, Mila Kunis in Andrew Scott. In čeprav s tretjim delom receptura kaže znake že videnega, filmska serija Nož v hrbet znotraj žanra tako imenovane whodunit kriminalke, ki so v zadnjem desetletju in pol iz televizijskega formata znova uspešno presedlale na visoko produkcijo in velike proračune, še naprej štrli iz povprečja.
