Na aktualni razstavi v Slovenski kinoteki se lahko sprehodimo skozi zgodovino kina pri nas, pri tem pa je posebej izpostavljen pomen, ki so ga prinesli kinematografi, filmske projekcije in ogled filma kot družabno-kulturni dogodek med ljudi. In nismo bili zelo daleč za preostalimi evropskimi kinematografi.
Pri nas o tem priča denimo najbolj množično obiskana manifestacija, mednarodni filmski festival Liffe, ki se uradno odpira ravno danes. Vedno znova in znova pa se odpirajo tudi novi prostori za ogled filmov. Nazadnje, januarja letos, je recimo nastal javni Kino Kranjska Gora, ki se ponaša s profesionalno digitalno projekcijsko opremo DCP. Poleti lani je zaživela Odiseja z enajstimi kinodvoranami v ljubljanskem BTC (prenovljen nekdanji Kolosej).
Pionirji kinematografije
»Že jeseni 1896, manj kot leto dni po prvi javni projekciji filma bratov Lumière v Parizu, je z vlakom na ozemlje današnje Slovenije pripotoval prvi potujoči kinematograf, ki je svoje 'živeče fotografije' med oktobrom in novembrom predstavil takratnim prebivalcem Maribora, Celja in Ljubljane,« ugotavlja kustosinja Špela Čižman, vodja obfilmskih zbirk in razstavnega programa Slovenske kinoteke. Po nekaterih zgodovinskih virih so bile v Ljubljani že 16. novembra 1896 filmske projekcije v salonu hotela Pri Maliču. Predvajali naj bi filme bratov Lumière in Georgesa Mélièsa.
Pomembno vlogo pri začetkih slovenske kinematografije je imel fotograf in filmski pionir Davorin Rovšek. Aprila 1906 je v veliki dvorani Hotela Union v Ljubljani pripravil dve poskusni filmski projekciji. Nato je najel dvorano nekdanjega Hotela Ilirija v Kolodvorski ulici in tam začel redno predvajati filme. Toda zaradi visokih stroškov najema in slabšega obiska je moral kino po nekaj mesecih zapreti. Pozneje je poskušal še na drugih lokacijah.
Prvi zares stalni kino pa je bil Edison, ki ga je leta 1907 odprl podjetnik Anton Deghenghi v pritličju vogalne hiše na križišču današnje Slovenske ceste in Tavčarjeve ulice, se pravi nasproti nekdanje kavarne Evropa v Ljubljani. Kino je imel 138 sedežev in posebne prostore za stojišča. Leta 1908 se je moral zaradi uveljavljanja Edisonovih pravic do imena preimenovati v Kinematograf Pathé. Deloval je do februarja 1910. Ljubljana je bila torej zelo zgodaj vključena v evropsko filmsko dogajanje.
Slovenska kinokrajina
Izkušnja gledanja filmov v kinu se je skozi zgodovino spreminjala, predvsem zaradi tehnoloških prelomnic: prihoda zvočnega filma, ki je konec januarja 1930 prispel tudi na platna slovenskih kinematografov, barvnega filma sredi 30. let 20. stoletja ter digitalne projekcije, ki je na prelomu tisočletja postopoma nadomestila predvajanje filmov s 35-mm filmskih kopij. Kinokulturo so po mnenju kustosinje pomembno oblikovale tudi družbenopolitične okoliščine: od druge svetovne vojne, ko so na platnih slovenskih kin prevladovali filmi okupatorjev, do povojnega širjenja mreže kinematografov pod novo jugoslovansko oblastjo. S pojavom televizije in pozneje videokaset je obisk kinematografov začel upadati, v času po osamosvojitvi Slovenije in razpadu distributerske mreže pa so številne kinodvorane zaprle svoja vrata. Digitalizacija je pozneje še dodatno preoblikovala kinokrajino.
Špela Čižman je razstavo zasnovala kronološko in na ogled postavila mnogo izvirnih predmetov, vezanih na kinematografijo, ter dokumentarno, fotografsko in avdiovizualno gradivo. Gledalci lahko v zgodovino pokukajo tudi prek interaktivnih vsebin, kot so pričevanja gledalcev različnih generacij, in interaktivnega zemljevida, ki omogoča raziskovanje zgodovine ljubljanskih kinodvoran. O zakulisju filmske projekcije pa priča razstavljena operaterska kabina s 35-mm digitalnim projektorjem in vso opremo, ki je potrebna, da film zaživi na platnu. Na razstavi je poustvarjena tudi kinodvorana, kjer se obiskovalci lahko posedejo v stole in se iz različnih časovnih obdobij potopijo v kadre iz slovenskih celovečercev.
»Sprehod po razstavi bo marsikomu obudil spomine na lastne obiske kina, mlajši obiskovalci pa bodo lahko zgodovino kinematografov raziskovali s pomočjo pedagoške poti in analognih interaktivnih vsebin,« obljublja kuratorka. V okviru spremljevalnega programa bodo v času razstave v Dvorani Silvana Furlana vsak mesec na sporedu izbrani filmi, ki pripovedujejo zgodbe o predstavljenih muzejskih eksponatih ali pa na različne načine tematizirajo izkušnjo kina. Organizirali bodo tudi otroške delavnice in vodstva po razstavi. Prvo vodstvo bo že jutri, v četrtek, ob 18. uri, naslednje pa v soboto, 21. novembra, ob 16. uri. Ustanoviteljica Slovenske kinoteke je Republika Slovenija, njeno delovanje pa sofinancira ministrstvo za kulturo.