V petdesetih letih prejšnjega stoletja je na filmskem področju v bivši Jugoslaviji prišlo do organizacijskih sprememb; leta 1956 je tako Triglav film ustanovil novo filmsko podjetje Filmservis, ki je ponujalo tehnične storitve pri nastajanju domače in tuje filmske produkcije. Slovenski filmski delavci pa so 16. junija istega leta ustanovili tudi svoje filmsko podjetje Viba film, ki je bilo vse od ustanovitve do leta 1991 vodilni slovenski filmski producent. Pod njegovim okriljem je bilo posnetih 92 slovenskih celovečernih filmov, 61 samostojno in 31 v sodelovanju z drugimi slovenskimi in jugoslovanskimi partnerji. Do leta 1995 je bil filmski studio v prostorih cerkve sv. Jožefa in delu pripadajočega samostana v Ljubljani, leta 1996 pa so objekt denacionalizirali in vrnili cerkvi. Nove, modernejše in na novo zgrajene prostore je Viba film leta 2003 dobil v industrijski coni v Stegnah v Ljubljani.
Več kot le infrastruktura
Po podatkih za lansko leto je bila zasedenost prostorov in filmske tehnike približno 85-odstotna z nacionalnimi oziroma javno sofinanciranimi projekti, preostalih 15 odstotkov pa so predstavljali tržni projekti. Viba film tako še naprej primarno opravlja svojo javno službo in podpira slovensko filmsko produkcijo, del svojih kapacitet pa namenja tudi tržnim in drugim projektom v javnem interesu. »Viba film je danes mnogo več kot zgolj produkcijska infrastruktura. Ostaja osrednje tehnično in produkcijsko središče slovenskega filma, hkrati pa se vse bolj uveljavlja kot prostor povezovanja ustvarjalcev, producentov, javnih ustanov, strokovnih združenj in mednarodnih partnerjev,« pojasnjuje direktor Viba filma Mitja Bravhar in dodaja, da so v zadnjem desetletju naredili pomemben napredek predvsem na področju tehnološke posodobitve in prilagajanja sodobnim produkcijskim procesom. Tako so v zadnjih štirih letih s podporo ministrstva za kulturo prejeli skoraj milijon evrov za investicije in nakup nove tehnike.
»Če je bila nekoč v ospredju predvsem tehnična podpora, danes Vibo razumemo tudi kot prostor strokovnega razvoja, sodelovanja in odprtega dialoga znotraj slovenskega filmskega in širšega kulturnega prostora. V času hitrih sprememb v avdiovizualni industriji ostaja Viba film ključni steber slovenske filmske infrastrukture in pomemben partner pri razvoju domače filmske ustvarjalnosti,« pravi Bravhar.
Delali tudi z Netflixom
Največji in najzahtevnejši projekt doslej je bila produkcija za Netflix v izvedbi producenta Pakt Media. Film je bil sprva znan pod delovnim naslovom Our Man from New Jersey, danes pa ga poznamo kot The Union. »Obseg projekta se je odražal v popolni zasedenosti vseh kapacitet Viba filma – obeh ateljejev, produkcijskih prostorov in parkirišč. Zaradi zahtevne logistike je bilo treba usklajevati tudi uporabo dodatnih površin na širšem območju Stegen. Zahtevnost in obseg projekta pa sta se odrazila tudi v njegovi tržni uspešnosti za zavod,« pojasnjuje Bravhar.
V zadnjih letih opažajo spremembo pri uporabi njihovih storitev. Če so ustvarjalci v obdobju manjših proračunov večinoma uporabljali mobilno snemalno opremo ter storitve postprodukcije slike in zvoka, danes vse pogosteje uporabljajo celoten nabor Vibinih zmogljivosti, vključno z ateljeji in produkcijskimi prostori.
Prihodnost je v sodelovanju
Direktor Viba filma prihodnost nacionalnega filmskega studia vidi predvsem v povezovanju in odprtosti. Poleg tesnega sodelovanja s Slovenskim filmskim centrom si želi še okrepiti povezave s Slovensko kinoteko, Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, filmskim arhivom, producenti in strokovnimi združenji. Več pozornosti želijo nameniti tudi zeleni produkcij in filmski vzgoji.
»Pomemben razvojni potencial vidim tudi v celostni prenovi studia na Fornačah pri Piranu, kjer bi lahko nastal sodoben avdiovizualni in kulturno-umetniški center nacionalnega pomena. Največ lahko dosežemo s sodelovanjem med filmskimi ustvarjalci, producenti, kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami ter mednarodnimi partnerji,« še dodaja Bravhar.