Letos se je jesenski del festivala Kino Otok – Isola Cinema začel že 9. septembra s filmom Oče v Slovenski kinoteki, nadaljeval se je sinoči s filmom Zgodbe iz dobre doline v Kinodvoru, v isti dvorani pa 28. septembra sledi naslednja projekcija: na sporedu bo dokufikcija Smeh in nož (režiser Pedro Pinho, 2025). Portugalski režiser je znan po tem, da rad briše meje med igranim in dokumentarnim filmom – in tako tudi glavni protagonist njegovega zadnjega filma raziskuje družbene in intimne neokolonialne mehanizme v globaliziranem svetu.
V gosteh na Goriškem
V organizaciji goriškega Kinoateljeja, sicer koproducenta festivala Kino Otok, bo od 29. septembra do 4. oktobra v Gorici in Novi Gorici potekal čezmejni filmski festival Poklon viziji. V ospredju bo retrospektiva Alexandre Gulee, letošnje prejemnice nagrade Darka Bratine, festival pa bodo odprli s slovenskim filmom Dolina mojega vdiha (Manca Juvan, 2026). Prišlo bo tudi kar nekaj tujih filmskih gostov, med drugim João Nicolau, Alessandro Comodin, Stefan Kruse, Roberto Carro in Jukka-Pekka Laakso.
Festival bo 4. oktobra v Interpretacijskem centru EPIC v Novi Gorici sklenil film Bele laži (Alba Zari, 2025), ki je slovensko premiero doživel že junija v Izoli. Vstop na projekcije je brezplačen, z novo festivalsko akreditacijo KINOprepustnica pa se odprejo še vrata v Ekstra program, ki vodi do posebnih popustov za muzeje, delavnice in vodene oglede na obeh straneh meje.
Fokus na Palestini
Festival Kino Otok se 2. oktobra seli tudi v Idrijo, kjer se bo v Filmskem gledališču Idrija s projekcijo filma Kronika obleganja (Abdallah Alkhatib, 2026), kjer je v fokusu tematika Palestine in Gaze. V obleganem mestu ljudje, soočeni z lakoto, borno zdravniško pomočjo, ostrostrelci in bombami, vztrajno živijo, iščejo prijateljstva, ljubezen, intimnost in užitek ob cigareti. »Nikoli nisem nameraval snemati filmov. K filmu sem prišel po naključju, ko mi je v obleganem taborišču Jarmuk v roke prišla kamera. Tam sem kot nemočna priča začel snemati odmeve obleganja in ujel prve podobe tistega, kar je kasneje postalo film Little Palestine, Diary of a Siege. Ta prvi film ni mogel vsebovati vseh zgodb, doživetih v letih vojne. Ob tej omejitvi se je projekt sprva zdel jalov. Toda nedavne podobe obleganja Gaze so obudile spomine na Jarmuk in oživile nujnost, da zgodbo nadaljujem. Kronika obleganja se je porodila iz te nujnosti: da zgodbo nadaljujem, da posredujem ne le tisto, kar so videle oči, ampak tudi tisto, o čemer srce ne more molčati,« je o filmu povedal režiser Abdallah Alkhatib. x