Program retrospektive v Slovenski kinoteki osvetljuje Herzogova ključna tematska in formalna zanimanja: zabrisovanje meja med dokumentarnim in igranim filmom, fascinacijo z izjemnimi posamezniki ter napeto, pogosto usodno razmerje med človekom in naravo. Nemški režiser, rojen leta 1942 v Münchnu, je otroštvo preživel v odmaknjeni bavarski vasici Sachrang. Divja pokrajina ob avstrijski meji je trajno zaznamovala njegovo imaginacijo in avanturistični značaj. Filma ni nikoli študiral – znamenita je anekdota, da je kot mladenič s filmske šole preprosto odnesel kamero in začel snemati.
Herzog je avtor več kot sedemdesetih filmov, njegovo življenje pa je skoraj tako mitizirano kot njegovi liki. V svojih delih sistematično spodkopava načela klasičnega dokumentarizma. Namesto nevtralnega opazovalca nastopa kot izrazit pripovedovalec, ki dogajanje prežema z lastno vizijo. Dokumentarec Velika ekstaza rezbarja Steinerja (1974), delno posnet v Planici, velja za enega najbolj značilnih primerov takšnega pristopa – portret smučarskega skakalca Walterja Steinerja postane razmislek o človeku, ki kljubuje gravitaciji in smrti.
Posebno mesto v retrospektivi zasedajo tudi igrani filmi, zaznamovani z burnim sodelovanjem z igralcem Klausom Kinskim. Filmi Aguirre, srd božji, Nosferatu, fantom noči, Woyzeck, Fitzcarraldo in Zelena kobra so postali klasike novega nemškega filma. Herzog je pogosto izbiral tudi naturščike, med njimi Bruna S., ter ustvarjal nepozabne portrete ljudi na robu družbe. Med novejšimi deli izstopa dokumentarec Človek grizli (2005), pretresljiva pripoved o okoljevarstveniku Timothyju Treadwellu.
V Kinoteki bodo predvajani tudi filmi, nastali v sodelovanju z direktorjem fotografije Petrom Zeitlingerjem, Herzogovim dolgoletnim sodelavcem. Med njimi so Moj najljubši sovražnik, Pokvarjeni poročnik iz New Orleansa in Jama pozabljenih sanj, vizualno osupljiv vpogled v prazgodovinske jamske poslikave. Zeitlinger bo ob obisku Ljubljane predstavil dokumentarec Julijanin padec v džunglo, zgodbo o Juliane Koepcke, ki je kot najstnica edina preživela letalsko nesrečo nad perujsko džunglo.
Retrospektivo odpira Herzogov prvenec Znaki življenja (1968), študija postopnega zdrsa v norost na izoliranem grškem otoku, ki že napoveduje avtorjevo poetiko eksistencialne napetosti in vizualne sugestivnosti.