Poletje na platnu in med platnicami, tematsko navdihnjeno s 60. obletnico prve številke revije za film in televizijo Ekran (oktober 1962), bo letos posvečeno tiskanim medijem, ki so nekoč predstavljali osrednji prostor refleksije in javnega diskurza, a danes že dolgo niso več edini vir informiranja. Kako se torej tiskani mediji prilagajajo digitalnim medijem in novim bralskim navadam? Gre le za eno od vprašanj, s kakršnimi se bo prek pogovorov, okroglih miz in projekcij filmov, ki izpostavljajo vprašanja medijev in kritike, soočal letošnji festival. Kot pravi sodelavka Slovenske kinoteke ter glavna in odgovorna urednica revije Ekran Ana Šturm, so tudi širši dogodki, ki smo jih spremljali v zadnjem letu, letošnjo temo postavili v žarišče. »Tradicionalni mediji se že dlje časa soočajo s krizo pri naslavljanju ljudi, s finančno in kadrovsko podhranjenostjo, hiperinflacijo informacij ter nezaupanjem javnosti zaradi poplave dvomljivih vsebin ter lažnih novic. Ker so zanesljive in preverjene informacije, ki so dostopne vsakomur, temelj aktivnega državljanstva in (pred)pogoj za demokratično družbo, je naslavljanje nujnosti kvalitetnih, neodvisnih, verodostojnih in javno dostopnih medijev vedno aktualna tema.«
Ob projekciji filma Izgubljene iluzije (Xavier Giannoli, 2021) bosta s pogovorom o tiskanih medijih ter možnostih njihovega (dolgoročnega) preživetja moči združila revija Ekran in osrednji slovenski mesečnik za književnost, revija Literatura, okroglo mizo o preiskovalnem novinarstvu, njegovih pasteh ter glavnih izzivih pri delu bodo zastopali predstavniki Sindikata novinarjev Slovenije, oddaje Tarča in časopisa Večer, med filmskimi projekcijami pa gre izpostaviti predvsem politični triler o novinarskem podvigu, ki je razkril afero Watergate, Vsi predsednikovi možje (Alan J. Pakula, 1976) ter inovativni prvenec Orsona Wellesa Državljan Kane (1941) o tragičnem razkroju premožnega časopisnega magnata, medijskega vplivneža in pionirja senzacionalističnega pristopa k oblikovanju javnega mnenja, ki bo tudi otvoritveni film festivala.
Festival kratkega filma
Mednarodni festival kratkega filma, ki letos vstopa v svoje osmo leto, rdečo nit tokrat posveča filmom, ki obravnavajo floro in favno ter se tako tematsko odmikajo od človeških narativov. Po besedah programskega vodje Matevža Jermana gre za filme, ki pogled obračajo v mikro in makro svetove, ki nas obdajajo in kličejo po empatiji ter ozaveščanju, stran od antropocentrične perspektive. Temi bo posvečen tudi strokovni program PROFeKK, na katerem bo letošnja članica mednarodne žirije, hrvaška režiserka in veterinarka Sunčica Ana Veldić, predstavila predavanje o nečloveških filmskih protagonistih. V žiriji se ji bosta pridružila še programska vodja poljskega festivala Short Waves in eno ključnih imen jugoslovanskega črnega vala Želimir Žilnik, čigar kratki filmi iz njegovega nemškega obdobja (1974–76), ki so do nedavnega veljali za izgubljene, bodo na FeKK doživeli slovensko premiero.
Festival bo sicer predstavil več kot 160 kratkometražnih naslovov, od tega 24 v mednarodnem tekmovalnem programu FeKK BAL, ki vključuje produkcije držav z Balkanskega polotoka, med katerimi gre izpostaviti predvsem letos na Sundance festivalu nagrajeni kosovski film Displaced, ter 23 v tekmovalnem programu FeKK SLO, v katerem organizatorji festivala kot letošnjo posebnost izpostavljajo »vstajo slovenskih animiranih filmov«, ki zasedajo več kot tretjino celotnega tekmovalnega programa. Med njimi bo tako mogoče ujeti večkrat nagrajena filma Steakhouse (2021) režiserke Špele Čadež in Babičino seksualno življenje Urške Djukić pa tudi slovensko premiero Pentola (2022) mladega slovenskega režiserja Lea Černica.
