Šolske knjižnice, ti braniki odprte misli in svobode govora, v katerih smo kot otroci brskali po policah in med platnicami spoznavali svet, so le še ena od tarč napadov Trumpove administracije, desničarskih vplivnežev in bogatih mecenov, ki želijo pod pretvezo krščanskih vrednot iz šol zradirati vse čtivo, povezano z LGBTQ+ in rasnimi tematikami. V Teksasu so tako leta 2021 brez vsakršne argumentacije prepovedali 850 knjig, med njimi dela pisateljice Toni Morrison, avtorja Ta-Nehisija Coatesa in (kako povedno!) knjigo Fahrenheit 451. Razlog? Gre za grafično pornografsko gradivo, ki lahko vznemiri naše otroke. Kar pomeni, da vsaka knjižničarka, ki se kot sodobna superjunakinja upre tovrstni avtoritarni cenzuri, tvega izgubo službe, grožnjo fizičnih napadov in obtožbe pedofilije.
Večina knjižničark iz Teksasa, Floride in New Jerseyja, ki povezujejo pripoved, je službo do danes izgubila. Ker so postavljale vprašanja in želele argumente. Ker mladim kvirovskim in temnopoltim ljudem, ki bi v tovrstnih knjigah lahko našli razumevanje in zatočišče, niso hotele odvzeti še zadnjega varnega prostora v družbi, ki je sovražno nastrojena proti vsakemu, ki štrli iz povprečja. Navsezadnje »toleranca postane zločin, ko se uporablja za zlo«, kot se glasi slavni citat Thomasa Manna, bržkone še enega avtorja, ki zna biti kmalu cenzuriran. In čeprav film Kim A. Snyder nikoli ne preseže forme klasičnega dokumentarca, v tem, kako prehaja med govorečimi glavami, spletnimi in arhivskimi posnetki ter izseki iz filmov, kakršna je Truffautova filmska priredba Fahrenheit 451 (1966), gre za pretresljiv in nujen filmski dokument, ki nam mora v Evropi služiti kot svarilo.