Sledila sta Tone Kralj z doseženo ceno 11.280 evrov ter Jože Tisnikar z delom Avtoportret s krokarjem, prodanim za 10.800 evrov. Po uradnem zaključku dražbe je bilo eno delo Toneta Kralja prodano v okviru postdražbene prodaje, neprodane umetnine pa ostajajo v postdražbeni prodaji še 30 dni po dražbi, so sporočili iz galerije Sloart. Ocenjujejo, da je rezultat dražbe kljub negotovim gospodarskim in geopolitičnim razmeram zelo spodbuden, saj je bil promet nekoliko višji kot na prejšnji dražbi.
Prodana so bila tudi dela Ivana Napotnika, Saše Šantla, Alberta Sirka, Rika Debenjaka in Staneta Kregarja, po dve deli Metke Krašovec in Safeta Zeca ter še štiri Tisnikarjeva dela.
Na dogodku se je zbralo približno sto obiskovalcev. Večina ponudb je bila sicer oddana pisno, del kupcev pa je sodeloval prek spleta. Med kupci je bil tudi zbiratelj iz Italije.
Največ zanimanja med samim draženjem je vzbudilo delo Toneta Kralja, za katero so se potegovali štirje ponudniki. Intenzivno draženje je spremljalo tudi nekatera Tisnikarjeva dela, predvsem znameniti motiv krokarjev.
Rezultati dražbe so po navedbah galerije Sloart ponovno pokazali, da trg umetnin pogosto preseneča. Nekatera dela priznanih avtorjev niso dosegla pričakovanega odziva, medtem ko so druge umetnine pritegnile več ponudnikov in dosegle višje cene od pričakovanih.
Na dražbi so posebno pozornost namenili tudi vključevanju mlajše in srednje generacije umetnikov z izklicno ceno 1000 evrov za večje formate umetnin. Predstavljenih je bilo devet ustvarjalcev mlajše in srednje generacije, med prodanimi deli pa so bila tudi dela Patrika Dvoršaka (2640 evrov), Ire Marušič (1560 evrov) in Mateja Čepina (1200 evrov).
Vse ponujene umetnine so pred vključitvijo na dražbo pregledali priznani strokovnjaki Aleksander Bassin, Brane Kovič, Nada Mađarac in Ferdo Šerbelj.
Kot so še zapisali pri Sloart, ki je trenutno edina slovenska galerija, ki redno organizira umetniške dražbe izbranih umetnin, želijo vzpostaviti tradicijo dveh javnih dražb na leto – pomladne, ki bo potekala prvo soboto v juniju, ter jesenske, načrtovane za prvo soboto v decembru. Kot poudarjajo, cilj ni zgolj prodaja umetnin, temveč dolgoročni razvoj sekundarnega umetnostnega trga, ki bo temeljil na strokovnosti, zaupanju in javno dostopnih rezultatih.
