Letošnje leto, ki se počasi izteka, je naša vlada razglasila za Jurčičevo leto. Spominjamo se namreč 140. obletnice smrti Josipa Jurčiča, prvega slovenskega romanopisca, sicer pa tudi pesnika, novinarja, soustanovitelja Ljubljanskega zvona in urednika časnika Slovenski narod ter pomembnega političnega funkcionarja druge polovice 19. stoletja. Najpomembnejše delo v njegovem opusu je nedvomno roman Deseti brat, ki ga ob izteku Jurčičevega leta dobivamo še v dveh svežih različicah – v zvočni knjigi in digitalno restavrirani različici Duletičevega filma.
Zvočna interpretacija romana
Zvočna knjiga Deseti brat je nastala v sodelovanju RTV Slovenija, Radia Slovenija, programa Ars, SNG Nova Gorica, ZKP RTV Slovenija in Javne agencije za knjigo RS. Povabili so dramskega igralca in kantavtorja Iztoka Mlakarja, da je roman prebral, in tako je nastala zvočnica, ki jo je tonsko uredil Vojko Kokot, izdala pa založba ZKP RTV Slovenija. Predstavili so jo tudi na nedavnem 37. Slovenskem knjižnem sejmu.
Motiv romana je ljudski (naslonjen na ljudsko pesem Desetnica) in orisuje usodo desetega otroka v družini, ki naj bi prinašal nesrečo. Zgodba je postavljena v leto 1840, na grad Slemenice, kamor Lovro Kvas pride kot domači učitelj in se zaljubi v njihovo hčer Manico. Ob ljubezenski zgodbi spremljamo še usodo »desetega brata« Martinka Spaka, nezakonskega sina graščaka Piškava iz sosednje graščine. Zgodi se kar nekaj zapletov: pretep Martinka in graščakovega sina, odkritje identitete očeta desetega brata ter graščakov samomor.
Vlado Motnikar, profesor slovenskega jezika, dolgoletni novinar in urednik, je projekt pospremil z besedami: »Mladi razumnik, grajska gospoda, gostilniško omizje in vaški posebnež, svobodoljubne ideje in ljudsko izročilo, realizem in romantika, patina 19. stoletja in brezčasnost – vse to je slovenska literarna klasika, Jurčičev Deseti brat. Ob pisateljevem postopnem razpletanju skrivnosti romanesknih likov in občasnih humornih vložkih je zgodba še vedno napeta in privlačna: dogajanje, ki so ga začrtali koristoljubje in pretekli grehi, poganjajo ljubezen in ljubosumje ter maščevalnost.«
Interpret Iztok Mlakar dodaja: »Roman Deseti brat vsi poznamo, a ga praktično nihče ni prebral. Jurčič se nam zdi dolgočasen, če ga ne beremo tako, kot je treba brati poezijo: na glas, da slišimo ritem, barvo in zvočno sliko. Njegova proza je sicer zelo gledališka. Jurčič je bil izjemno plastičen človek. V romanu se razkriva njegov veliki talent za jezik; težko se je bilo spopasti z njim, hkrati pa mi je bilo v užitek. V stoletje in pol starem jeziku se skriva ogromno pasti, skoraj nobena beseda ni takšna, kot jo poznamo iz sodobne slovenščine.« Režiser in urednik Alen Jelen pa pristavlja: »Iztoka Mlakarja je treba poslušati, ko bere Desetega brata. To ni igra za film ali gledališče. V popolnosti je ostal v interpretaciji zvest vsebini, le toliko jo je obarval, da poslušalec loči med dialogom in veznim besedilom. To je ključna razlika med interpretacijo dramskega besedila in zvočne knjige. Do izraza prideta visoka umetniška beseda ter čisto in spretno podajanje besedila.« Zvočnica je izšla v zbirki Slovenski literarni klasiki in sodobniki ter traja devet ur in 56 minut.
Digitalno restavriranje filma
V Jurčičevem letu so se pri Slovenskem filmskem centru (SFC) odločili, da digitalno restavrirajo slovenski film Deseti brat iz leta 1982. Premiera bo danes ob 17. uri v nedavno odprtem Središču inovativnih tehnologij ApiLab – Hiši kranjske čebele v Višnji Gori, skratka, v domači pokrajini Jurčičevega Desetega brata. Občina Ivančna Gorica, pobudnica Jurčičevega leta 2021, je k dogodku pristavila še svoj inovativni prispevek. V okviru evropskega projekta Emoundergrounds so namreč v digitalizirani obliki obudili Grad Podsmreka. S tem se za naše zanamce ohranjata dva pomembna segmenta kulturne dediščine, film in grad.
Režiser Vojko Duletič (1924–2013), sicer avtor šestih celovečercev ter več televizijskih in kratkih filmov, je o Desetem bratu, svojem četrtem celovečercu, povedal: »To je nenavaden film, saj so vsi pričakovali Jurčičev ritem, romantiko, Krjavlja in narečje, dobili pa so distancirano kostumsko dramo.« Vlogo Desetega brata je odigral Radko Polič - Rac, Lovra Kvasa je interpretiral Matjaž Višnar, Manica je bila Jana Habjan, Krjavlja pa je upodobil Bert Sotlar. Film je nastal v produkcijski hiši Viba film.
