Iz studia Zahe Hadid so med drugim sporočili, da »zasnova nebotičnika Alta uteleša temeljne vrednote banke – stabilnost, varnost in odpornost« ter zagotavlja poslovno zgradbo, zazrto v prihodnost. Zasnovana naj bi bila tako, da spodbuja sodobne delovne vzorce in je naklonjena povezovanju ljudi. Naložbo so pozdravili predvsem bančniki sami, saj gradnja nebotičnika na križišču Bulvarja umetnosti in Bulvarja Zorana Đinđića simbolizira njen vrtoglavi vzpon v zadnjih letih.
Poskrbeli bodo tudi za okolico, kajti pešpot pred nebotičnikom ustvarja »vitalno mestno središče Novega Beograda za prebivalce, pisarniške delavce in obiskovalce pa tudi za študente novega univerzitetnega centra, ki stoji ob nebotičniku«, kot pravijo v biroju. Poleg nebotičnika načrtujejo novo postajo, imenovano Merkator, ki bo stala na prvi progi bodočega beograjskega metroja z vsemi avtobusnimi in tramvajskimi povezavami ter mestno železnico, s čimer bodo Novi Beograd neposredno povezali s preostalim delom mesta. Stolp Alta bo, kot navajajo arhitekti, imel petintrideset nadstropij.
Arhitektura, ki se premika
Celotna stavba bo imela naravno prezračevanje, vertikalne žaluzije na fasadi pa bodo zmanjšale toplotno sevanje, obljubljajo v načrtih. Iz londonskega studia so še sporočili, da je bila zasnova optimizirana za povečanje učinkovitosti z uporabo materialov iz Srbije. »Alta kula«, kot projekt imenujejo v Srbiji, je že drugo sodelovanje med Zaha Hadid Architects in beograjskim birojem BCP. Konec lanskega leta so zmagali na mednarodnem arhitekturnem natečaju za oblikovanje novega muzeja Nikole Tesle v nekdanji Tovarni papirja Milana Vape.
Zaha Hadid (1950–2016) je bila iraško-britanska arhitektka in oblikovalka ter ena najvplivnejših osebnosti sodobne arhitekture. Znana je bila po svojem »dekonstruktivističnem slogu«, ki se je udejanjal v drznih, futurističnih, dinamičnih, fluidnih in pogosto valovitih oblikah, ki so presegale tradicionalne predstave o arhitekturni strukturi in prostoru. Njeni projekti so videti skoraj kot skulpture – arhitektura, ki se premika in diha. Pogosto je uporabljala računalniško modeliranje, da je ustvarila zapletene, organsko zasnovane strukture, ki bi jih bilo prej nemogoče izpeljati.
Bila je prva ženska, ki je prejela Pritzkerjevo nagrado za arhitekturo, najvišje priznanje v tem poklicu, prejela pa je tudi Stirlingovo nagrado (dvakrat, in sicer leta 2010 in 2011), royal gold medal (2016; prva ženska, ki jo je prejela samostojno) ter številne druge mednarodne nagrade. Kot pionirka med ženskami v arhitekturi, ki je dolgo veljala za izrazito moško domeno, je zasnovala tudi svoj studio, Zaha Hadid Architects, ki deluje še danes in nadaljuje njen slog in inovativno miselnost.
