glasba

Ljubljana

Danijela & trije vitezi

S prvim samostojnim albumom Zovem te ja iz leta 1996 si je Danijela odprla bogato glasbeno pot, ki jo je potrdila z albumom To malo ljubavi, s katerim je presegla naklado 100.000, kar je v današnjem času nepojmljivo. V vsej svoji karieri je postala pevka leta na Hrvaškem, njeni albumi so bili proglašeni kot najbolj prodajani tako na Hrvaškem kot v Sloveniji, polnila je dvorane od Makedonije do Slovenije. Leta 2008 je izdala svoj šesti album Nek živi ljubav, kjer poje hite Đorđa Novkovića. Na nocojšnjem koncertu se bodo kot gostje pridružili Petar Grašo, Arsen Dedić in Hari Mata Hari. Vstopnice 29 evrov. Križanke. Ob 20. uri.

Ni več upanja, povozil ga je čas

DJ večer. DJ Inko Gnito. Vstop prost. AKC Metelkova mesto. Letni vrt Gala hale. Ob 21. uri.

The Living Daylights

Punk koncert. Po letu dni se v Ljubljano spet vrača britanska skupina The Living Daylights, ki igra melodičen punk rock. Tovarna Rog. Ob 22. uri.

Cerkno

Gorišek Lazar - Separé

Priznani klavirski duo Gorišek Lazar se tokrat predstavlja z novim koncertnim projektom Separé - koncert minimalistične glasbe. Tokrat ne bosta muzicirala skupaj, temveč vsak s svojim duetom. K sodelovanju sta povabila dva vrhunska slovenska solista, flavtista Mateja Grahka in violinista Vasilija Meljnikova. V prvem delu koncerta bo pianist Bojan Gorišek s flavtistom Matejem Grahkom izvedel dve obsežni skladbi: Spiegel im Spiegel estonskega skladatelja Arva Parta in redko izvajan Violin Concerto ameriškega skladatelja Philipa Glassa v priredbi za flavto in klavir. V drugem delu bo pianist in skladatelj Milko Lazar z violinistom Vasilijem Meljnikovim izvedel obsežno delo Štiri sonate za violino in klavir, ki je bilo napisano za baletno predstavo Edwarda Cluga, 4 Reasons, premierno izvedeno oktobra 2008 v Lizboni (Teatro Camos) in v podaljšani izvedbi aprila 2009 v Zagrebu (HNK). Festival Keltika. Glasbena šola Cerkno. Ob 19. uri.

Jesenice

Godalni kvartet Godalika

Jesenske serenade 2009 - S krempljem podčrtano. Kvartet sestavljajo Jelena Ždrale (violina), Klemen Bračko (violina), Matjaž Sekne (viola), Gregor Marinko (violončelo). Koncert bo z besedo povezoval Klemen Bunderla. Vstop prost. Organizira Glasbena mladina ljubljanska. Kosova graščina. Ob 20. uri.

oder

Ljubljana

Milena Marković: Barčica za punčke

Režija Aleksander Popovski. Produkcija SNG Drama. Nastopajo Barbara Cerar, Iva Babić, Katja Levstik, Igor Samobor, Matevž Müller, Klemen Slakonja, Tina Vrbnjak, Valter Dragan. SNG Drama. Ob 20. uri.

Percy Bysshe Shelley: Cenci

Tragedija. Režiser Diego de Brea. Prevajalec Srečko Fišer. Igrajo Uroš Smolej, Jana Zupančič, Bernarda Oman, Lotos Vincenc Šparovec, Jure Henigman in Milan Štefe. MGL. Ob 20. uri.

Duda Paiva: Love Dolls (premiera)

Lutkovno-plesna predstava za odrasle. Scenarij in režija Duda Paiva. Dramaturgija Jaka Ivanc. Koprodukcija LGL in Dudapaiva company. Nastopili bodo Miha Arh, Polonca Kores, Maja Kunšič, Iztok Lužar, Asja Kahrimanović, Martina Maurič Lazar, Nina Skrbinšek/Augusto Valença. Plesna ekstravaganca, parada popularne glasbe, lepega vedenja in alternativnega ljubljenja zadnje polovice stoletja. V skrivnem svetu, ki ga nadzoruje tiho popevajoč glavni ceremoniar, ljudje svoje fantazije o ljubezni spreminjajo v skrivnostno neresničnost. Predstava skritih hotenj, dokler jim nekega dne iluzij ne uniči luč resničnosti. Režiser je povedal, da so ga pri tematiki predstave navdušile vzporednice med lutkovnim gledališčem in resničnim življenjem. Love Dolls so sinonim za resnične lutke, micke, spolne nadomestke, ženske lutke v človeški podobi. Namenjene so za družbo tistim, ki jim je ljubša bližina neživega lika kakor takega iz mesa in krvi. Ko obujajo in nadomeščajo simbole ljudi, na katere so navezani, postanejo te lutke škatlice za spomine tistih, ki jih imajo radi, projekcija tistega, v kar verjamejo. LGL. Veliki oder. Ob 20. uri.

Jane Austen/Jon Jory: Prevzetnost in pristranost

Režija Zvone Šedlbauer. Produkcija Šenjakobsko gledališče. Nastopajo Danijel Šmon, Tatjana Žagar, Nina Cijan, Ana Lavrinc, Sara Lucu, Maša Tkavc, Maja Eržen, Mišo Mićić, Rok Bohinc, Jerica Majerhold Ostrovršnik, Grega Usenik, Marko Ujc, Tatjana Rebolj, Jure Goričar, Jurij Torkar. Šentjakobsko gledališče. Ob 19.30.

Ljubomir Đurković: Kasandra (slovenska premiera)

Režija Slobodan Milatović. Produkcija Festival Ex Ponto, Ljubljana. Festival Teuta - novi antički teatar, Kotor. Festival MOT, Skopje. Festival Infant & Srpsko narodno pozorište, Novi Sad. Nastopili bodo Senka Bulić, Tihana T. Ćulafić, Jovana Stipić, Niko Goršič, Šukrija Žuti Serhatlić, Ljubomir Đurković, Slobodan Milatović, Damir Domitrović Kos. Antično prerokinjo Kasandro, ki ji zaradi prekletstva Apolona nihče ne verjame, čeprav se njene napovedi uresničijo, je avtor besedila Ljubomir Đurković postavil v sodoben kontekst in jo povezal z liki iz antičnih tragedij, ki so v predstavi preobraženi v ženske. Kasandri odkrito in brez zadržkov pripovedujejo o svojih brutalnih usodah in javno razgalijo najtemačnejše skrivnosti. Đurkovićev tekst vsebuje vse elemente antične drame tragičnih junakov z usodami, ki jim ne morejo ubežati, njihove zgodbe pa se prepletajo kot v kakšni televizijski limonadi. Festival Ex Ponto. Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana. Ob 20. uri.

Maribor

Meša Selimović: Derviš in smrt

Režija Egon Savin. Produkcija Narodno pozorište Beograd. Derviš i smrt je najuspešnejši roman bosansko-hercegovskega pisatelja Meše Selimovića (1910-1982). Zgodba se odvija v Bosni, v 17. stoletju. Ahmed Nurudin, nekdanji bojevnik, posveti svoje življenje Alahu in postane derviš. V religiozni zamaknjenosti ne opazi terorja in korupcije lokalnih oblastnikov, dokler ne aretirajo in ubijejo njegovega brata. Nurudin se maščuje, prevzame oblast in postane prav tak kot ljudje, proti katerim se je boril: krut, nepravičen in obseden s svojim položajem. Režiser Egon Savin je profesor za gledališko režijo na akademiji v Beogradu in v Cetinju. Podpisal je režijo že več kot 80 produkcij, ki so bile izvedene doma in v tujini v Nancyju, v Parizu, v Varšavi, v Tel Avivu, na Dunaju, v New Yorku, in zanje prejel številne nagrade. Z velikim uspehom se loteva uprizarjanj domačih in svetovnih klasikov, njegove interpretacije pa razkrivajo dejansko moč gledališča v našem času. Stara dvorana SNG Maribor. Ob 20. uri.

Nova Gorica

Branislav Nušić: Gospa ministrica

Režija Dušan Jovanović. Produkcija SNG Nova Gorica. Igrajo Saša Pavček, Mojca Fatur, Ajda Toman, Radoš Bolčina, Miha Nemec, Gorazd Žilavec, Minu Kjuder, Ana Facchini, Nejc Cijan, Stane Leban, Nevenka Vrančič, Jože Hrovat, Teja Glažar, Maja Poljanec, Milan Vodopivec, Gorazd Jakomini, Ivo Barišič, Matjaž Vidmar, Maja Medvešček. SNG Nova Gorica. Ob 20. uri.

razstave

Ljubljana

Stanislav Koblar: Od zabrisa do prenove identitete (odprtje)

Dokumentarna razstava. Razstava, ki jo je zasnoval Stanislav Koblar, ponuja strnjen vzorčni pregled prihodov, bivanja in udejstvovanja Slovencev v Bosni in Hercegovini od starodavnih časov in prvih drznih, z eksotiko obarvanih odhodov še v času turških osvajanj teh krajev do naših dni. Na prvo opisano popotovanje v te kraje se je odpravil Gornjegrajčan Benedikt Kuripečič leta 1530, 1875 so se slovenski fantje udeležili bosansko-hercegovske vstaje, med katerimi je bil enkraten, doma pozabljeni junak, ljubljanski tipograf Miroslav Hubmajer, junak in voditelj. Slovenci so v Bosno in Hercegovino prihajali v treh množičnih valovih: med avstro-ogrsko upravo, med Kraljevino SHS/Jugoslavijo in med povojno obnovo, v obdobju do dogodkov med zadnjo vojno po razpadu SFR Jugoslavije, ki so nenadno prebudili narodno zavest pri več tisoč tamkajšnjih Slovencev. Širši slovenski javnosti je malo znana dediščina 130-letne neprekinjene dejavnosti slovenske skupnosti v teh krajih, ki se ponaša z izjemnim ugledom in nesorazmerno velikim deležem presežnikov na vseh področjih življenja. Poleg množice manj znanih uradnikov, gospodarstvenikov, podjetnikov, tehnične inteligence, zdravnikov, šolnikov, umetnikov in duhovščine je k njim prispevala tudi vrsta pomembnih Slovencev, ki so se tam mudili na spoznavnih popotovanjih, začasno ali dlje časa delovali, se priseljevali ali bili kako drugače povezani s to deželo. Med njimi so bili Anton Aškerc, Ivan Cankar, Ivana Kobilca, Marija Vera, dr. Anton Jeglič, Jože Plečnik, Vladimir Šubic, Dane Škerl, Bojan Adamič in drugi. Poudarek razstave ni na podrobnem časovnem in vsebinskem pregledu povesti rojakov v teh krajih, saj to v zadanem obsegu niti ni uresničljivo. Namen je čim bolj razsvetliti vzgibe, začetke in razvoj slovenskega organiziranja v tej deželi s težnjo ohraniti narodno in kulturno identiteto in v tem kontekstu opozoriti na problem asimiliranja. Razstavo bo odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš. Razstava bo na ogled do 25. septembra. Velika sprejemna dvorana Cankarjevega doma. ob 18. uri.

Tadej Bernik: Plaža (… ocean svoboda veter…) (odprtje)

Razstava črno-belih fotografij. Tadej Bernik se v svojem fotografskem ustvarjanju redno srečuje s pojmi, ki jih raziskuje v svoji diplomi (estetika, etika, identiteta), govorica fotografij pa na filozofska vprašanja različnim očem in/ali v različnih obdobjih ponuja malce drugačne odgovore. Pogosto avtor le zapisuje svoja občutja, porojena v posameznem okolju, ki utripa v posebnem ritmu in ki ga preveva specifično ozračje. Tako je tudi v primeru pričujočih fotografij v črno-belem slogu, ki so nastale med avtorjevim študijem na Danskem v prvi polovici leta 2008, kjer je študiral pod mentorstvom mednarodno znanega fotografa Emila Schildta. Seveda to beleženje občutij ni oropano estetskega učinka, gre le za to, da raziskovanje estetike same ni v ospredju - na prvem mestu je predvsem veselje ob čudesih narave, ki se prek svojih elementov (… ocean svoboda veter…) poigrava s peskom in rastjem na danskih plažah. V svoji igri ustvarja najrazličnejše vzorce, ki včasih - toliko bolj skozi pogled črno-belih posnetkov - delujejo nadrealistično, kot sanjske pokrajine. Na ogled od 29. septembra. KUD Franceta Prešerna. Ob 21. uri.

Novo mesto

Sašo Vrabič: In situ

Slikarska razstava. Besedna zveza, s katero Sašo Vrabič naslavlja razstavo v galeriji Simulaker, predstavlja ustaljen umetnostnozgodovinski termin, ki označuje dela, nastala v danih razmerah konkretnega razstavnega prostora. In situ poudarja enkratnost umetniških del, njihovo neponovljivost, ki je vezana na specifično prostorsko izkušnjo. Takšna metoda je v kar največji opoziciji s fluidnostjo, z nekakšno namnoženostjo, ki jo izžarevajo posamični elementi na razstavi; če se nam namreč Vrabičeve podobe vsaj na prvi pogled zdijo sumljivo znane, to še toliko bolj velja za njihovo tekstovno opremo. V prepoznavni likovni maniri, ki jo razvija zadnja leta, ostaja Sašo Vrabič zavezan transformaciji klasične slike v njeno mediatizirano dvojčico, ki jo v konkretni galerijski izvedbi vpenja v prepoznavno maniro street art-a in grafitov. Predloge za svoja dela jemlje avtor bodisi iz skladovij medijskega podobja bodisi iz zasebnih arhivov ali interneta. Na ravni vsebine tako vseskozi preizkuša meje med javnim in zasebnim, med družbenim in osebnim, medtem ko z likovnim angažmajem ožjih družinskih članov prevprašuje koncept avtorstva. Vrabičevo slikanje na steno je homage ročnemu delu, prvinski analognosti, ki posnema neskončno reproduktibilni univerzum digitalnega. Ob pomoči uporabljenih motivov in marsikdaj skrajno obrabljenih besednih zvez, ki z vztrajnim ponavljanjem izgubljajo svoj pomen, se izrisuje avtorjeva globlja percepcija sodobnega sveta. In tu ni dvoma: za Vrabiča je središče tega sveta - človek. Človek, vpet v spone družbenega in individualnega, določen s (komunikacijsko) tehnologijo, politiko, ideologijo in seveda tudi z lastnimi čustvi. Človek, ki sanja in občuti; človek, ki si želi. Matjaž Brulc je ob pričujoči razstavi zapisal, da se Sašo Vrabič loteva vizualnega raziskovanja ekonomije želje, to je tako njenih pozitivnih kot negativnih plati. Kaj pomeni želja? So želje, ki jih imamo za povsem naše, res naše želje ali pri tem le sledimo ukazom Drugega? Kakšen je odnos med pozitiviteto želje in negativiteto problema, ki jo prav ta želja navidezno odpravlja? Je posameznikova želja le odsev manipulacije, ki jo nad njim vsak dan izvaja okolje, speto iz koordinat različnih družbenih podsistemov in ideologije? Vrabič dramatizira vsakdanje situacije kot tudi osebne dileme, ki jih te porajajo. Potencira njihovo banalnost; prikazuje jih kot izpraznjeno medijsko atrakcijo ali pa jih izvede na preprost sistem ukazov, s katerimi je določen potek naših življenj. Končni rezultat se bliža svojevrstni vizualni poeziji, ki s prostim asociativnim tokom v prostoru ustvarja intrigantna pomenska razmerja. Kontrast med platni, na katerih so izpisani afirmativni vzkliki, ki jih povezujemo s porajanjem ali zadovoljevanjem želja, ter gesli in risbami iz (medijskega) vsakdanjika, krepi heterogeni značaj uporabljenega gradiva, ki zlahka doseže učinek potujitve. Prav zaradi potujitve postane znano manj znano, predvsem pa neskončno bolj izpraznjeno in efemerno. Videodelo in instalacija, narejena iz cenenih materialov, pričata o avtorjevem lahkotnem prehajanju med različnimi mediji, ki kot celota ustvarjajo večplastno zgodbo o želji - predvsem pa o nas samih. Razstava bo na ogled do 9. oktobra. Galerija Simulaker.

drugi dogodki

Ljubljana

Strokovno vodstvo po razstavi UNICUM 2009

Mednarodni trienale keramike UNICUM 2009 predstavlja umetniško keramiko v najširšem razponu likovnega ustvarjanja v Sloveniji in v svetu. Konceptualni lok trienala in vzporednih prireditev zajema tradicionalno keramiko in lončarstvo, tehnološki razvoj oblikovanja keramike in unikatnega oblikovanja, dosežke priznanih slovenskih in tujih umetnikov ter predstavitev mladih likovnih ustvarjalcev. Po razstavi bo vodila zaslužna profesorica Dragica Čadež Lapajne. Vstop prost. Narodni muzej Slovenije - Metelkova. Ob 17. uri.

Zgodbe iz Ljubljanice

Predavanje ob razstavi Ljubljanica - kulturna dediščina reke. Ljubljanica, majhna velika reka, ki ji je posvečena razstava v Narodnem muzeju Slovenije, od davnine nosi s seboj različne zgodbe - antični mit o Jazonu in Argonavtih ali pa ljudske pripovedi o Povodnem možu. Na svojem dnu je ohranila tudi predmete vseh vrst od prazgodovine do sodobnega časa. Ti razkrivajo majhne in velike zgodbe posameznikov in skupnosti, ki so nekdaj živeli ob reki ali tod potovali. Na predavanju bodo predstavljene izbrane najdbe in pomen tovrstne kulturne dediščine za poznavanje zgodovine. Predaval bo soavtor razstave, mag. Tomaž Nabergoj. Vstop prost. Narodni muzej - Prešernova. Ob 18. uri.

Grad iz oblakov, stihi Mile Kačič in Davida Brooksa

Pogovor z Davidom Brooksom in Bertom Pribcem. Festival Sanje. Miklošičev park. Ob 18.30.

Žiga Koritnik: Jezero/Lake

Predstavitev knjige fotografa Žige Koritnika, ki je konec julija izšla pri založbi Klopotec. Po krajši uvodni predstavitvi bo sledilo avtorjevo podpisovanje kupljenih izvodov. Ob predstavitvi knjige bo prav posebej za to priložnost postavljena enodnevna razstava izbranih fotografij, ki jo bo dopolnjevala projekcija motivov iz knjige. Galerija Fotografija. Ob 20. uri.

Humornikovi večeri z ustvarjalci satire

Gost večera bo Andrej Rozman - Roza. Z njim se bo o satirični poeziji, songih, gledališču in prozi pogovarjal urednik Žiga Valetič. Festival Sanje. Miklošičev park. Ob 20. uri.

Princ Broadwaya

Film. Režija Sean Baker (2008, ZDA). Že drugi film Seana Bakerja, Take Out (2001), je bil mešanica komedije, socialne drame in dokumentarnega filma o nezakonitih priseljencih, zato se je ob snemanju svojega tretjega celovečerca hotel izogniti ponavljanju omenjene teme. Toda ob srečanju z afriškim priseljencem in preprodajalcem ponarejenih izdelkov, princem Abdujem, ki je sam ponudil svoje sodelovanje, se je odločil nadaljevati tematiko v svojem značilnem realističnem slogu. Odsotnost scenarija in improvizacija ustvarjata pristne, same po sebi že dovolj dramatične, neklišejske dialoge. Nevsiljiva montaža ne stremi k dramatizaciji in skrajšanju dogajalnega časa, temveč z dopuščanjem dolgih kadrov pogovorov, prepirov in barantanja na ulici ustvarja vtis dogajanja v realnem času. Kino Otok v Ljubljani. Kinodvor. Ob 17. uri.

La Rabia

Film. Režija Albertina Carri (2008, Argentina). Življenje v argentinski stepi, na odročnih kmetijah že tako zakotnega mesteca La Rabia, je neprizanesljivo in grobo, na kar že pred uvodno sekvenco namigne obvestilo, da so vse živali v filmu živele in preminile, kot bi tudi sicer (po naravni poti). Alejandra in Poldo v svojem neposrečenem zakonu vzgajata molčečo hčerko Nati, ki v trenutkih vznemirjenja slači s sebe obleko ali kriči, s čimer soustvarja nekontinuirano, a intenzivno zvočno sliko. Kino Otok v Ljubljani. Kinodvor. Ob 19. uri.

otroški kot

Ljubljana

Jan Malik: Žogica Marogica

Lutkovna predstava. Režija Jože Pengov. Likovna zasnova Ajša Pengov. Predstava traja 50 minut in je primerna za otroke, starejše od treh let. Vstopnice 4 evre. LGL. Ob 17. uri.

Ptuj

Strahec

Glasbena pravljica. Besedilo Dunja Zupanec. Besedilo songa Tarcisia Galbiati. Režija Dunja Zupanec. Igrajo Rahela Mirković, Božidar Rodi in Urška Aram. Produkcija Zavod Zofka. Koprodukcija Mestno gledališče Ptuj. Predstava traja 30 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. Mestno gledališče Ptuj. Ob 9. in 11. uri.