Robert De Niro je igralec, ki je na novo definiral možnosti filmske igre in s svojimi vlogami utelešal patologije 20. stoletja. Spojil se je z liki, kot so John Civello, Vito Corleone, Travis Bickle, Mikhail Vronsky, Jake LaMotta, Rupert Pupkin in Max Cady, ter se zanje vedno znova fizično, psihično in vokalno preoblikoval. Kot neprekosljiv mojster karakterizacije likov s potlačeno, brbotajočo jezo in mračno, tiho krutostjo, je bil med letoma 1974 in 1991 kar šestkrat nominiran za oskarja. Osvojil je dva, kmalu zatem pa se je izkazal tudi za agilnega komika, improvizatorja in izjemnega govorca. Vsaj na platnu. De Niro, ki se mu bodo na prihajajočem odprtju canskega filmskega festivala poklonili z zlato palmo za življenjsko delo, se namreč že celih 57 let, odkar deluje na filmski sceni, spretno izogiba intervjujem ter svoje igralske metode in zasebno življenje skrbno drži zase.