Jasnega odgovora na to vprašanje v Komunali Kranj nismo dobili. Klara Škrabec, odgovorna za stike z javnostjo v podjetju, je namreč postregla s precej splošnim pojasnilom: »Že od ustanovitve podjetja je bilo to območje namenjeno izvajanju naših dejavnosti. V omejenem obsegu poteka na tem mestu razvrščanje in predhodno skladiščenje minimalnih količin pred oddajo prevzemnikom. Vpliva na okolje ni.« Ob tem čudi, kako se v komunali trudijo zakriti sortiranje odpadkov na novi lokaciji, saj se vse dogaja za velikimi zelenimi zabojniki, postavljenimi na dvorišču pri upravni stavbi podjetja.
Razmišljajo o izstopu iz podjetja
V Komunali Kranj odgovornost za nastalo situacijo zavračajo. Direktor Evstahij Drmota (mestni svetnik SD v Kranju) zdaj namreč s prstom kaže na gorenjske župane, ki sedijo v svetu ustanoviteljev podjetja. Ti so namreč po njegovem krivi, da je družba ostala brez pretovornega mesta, saj so leta 2012 zavrnili ponudbo Gorenja Surovine, ki bi v zameno za 5,5 milijona odpadke pretovarjalo dvanajst let. Namesto tega se bodo po zaprtju zbirnega centra Zarica stroški predvidoma povečali za 1,3 milijona evrov na leto, dodatnih 1,7 milijona pa naj bi družba potrebovala za nakup novih vozil. Župani naj bi takrat terjali ponovitev razpisa, direktor Drmota pa trdi, da jih je pozival, naj zagotovijo lastne lokacije za pretovor odpadkov, ker so po zakonodaji občine dolžne zagotoviti izvajanje gospodarskih javnih služb. Ne glede na odgovornost je jasno eno: zaplet s pretovornim mestom bo gotovo drago stal vse občane Kranja, Cerkelj, Šenčurja, Preddvora, Naklega in Jezerskega, kjer komunala odvaža odpadke. Po naših neuradnih podatkih tri manjše občine zato že resno razmišljajo o prodaji deleža v podjetju in razpisu občinskih koncesij za odvoz odpadkov.
Milijoni da ali ne?
Ob napovedanih podražitvah se je v zadnjih dneh pojavilo še vprašanje, zakaj ima Komunala Kranj kar štiri milijone evrov depozitov. Kranjski župan Mohor Bogataj, ki je kot predstavnik največjega lastnika predsednik sveta ustanoviteljev, pravi, da sam nič ne ve o milijonih, ki ležijo na računih podjetja, namesto da bi jih to porabilo za nujne naložbe. Ko smo o tej veliki vsoti denarja povprašali odgovorne v Komunali Kranj, so nam ponudili res zanimiv odgovor: depozite v bankah imajo zato, da dobijo obresti. Za koliko denarja natančno gre, niso odgovorili. So pa pojasnili, da poročila o poslovanju obravnava skupščina Komunale Kranj, kjer ima kranjska občina svojega predstavnika, ki je finančno poročilo dobil že februarja letos. Kdaj bo pripotovalo do župana Kranja, nismo izvedeli.
