Zaslišanja treh komisarskih kandidatov v evropskem parlamentu niso prinesla odrešitve za prihodnjo predsednico komisije Ursulo von der Leyen. Na popravni izpit bo moral namreč še madžarski kandidat za resor sosedske politike in širitve Oliver Varhelyi, ki je bil med zaslišanjem deležen številnih ostrih vprašanj. Pravna zagata se novi predsednici komisije obeta zaradi Velike Britanije, ki pred volitvami 12. decembra ne bo imenovala novega komisarja.
Predstavitev Varhelyija na odboru za zunanje zadeve evropskega parlamenta poslancev z levosredinskega političnega spektra (S&D, Prenovimo Evropo, Zeleni, GUE/NGL) ni prepričala. Na pisnem »popravnem izpitu« bodo poslanci nanj naslovili še dodatna vprašanja. Če po ocenah poslancev odgovori, ki jih mora oddati najkasneje v ponedeljek, ne bodo zadostovali, bo moral opraviti še eno zaslišanje.
Poslanci zahtevajo dodatne odgovore
Med današnjim zaslišanjem se je Varhelyi moral soočiti z vprašanji poslancev (predvsem iz vrste socialdemokratov in skupine Prenovimo Evropo), ali bo dejansko deloval samostojno. Dilema se je pojavljala zaradi madžarske pomoči pri prebegu nekdanjega makedonskega premierja Nikole Gruevskega na Madžarsko in nedavnih sporočil premierja Viktorja Orbana Azerbajdžanu in Turčiji, da jim bo madžarska pomoč pri njihovih evropskih težnjah na voljo, če bo Varhelyi potrjen za komisarja. Kandidat se je vedno znova branil z diplomatskim besediščem, da bo spoštoval neodvisnost dela evropske komisije.
V nasprotju z izjavami Orbana je Varhelyi na zaslišanju celo nakazal morebitno znižanje statusa Turčije v odnosih z EU – iz države kandidatke v državo, s katero bi se po vzoru odnosov EU z Ukrajino sklenilo strateško partnerstvo. Po njegovi oceni bi morala naslednja evropska komisija začeti razmišljati v tej smeri. Po drugi strani pa se je zavzel za širitev Unije na zahodni Balkan. EU mora biti pripravljena na to, do reform znotraj Unije pa lahko prihaja sočasno s širitvijo, je menil. Opozoril je še, da morajo balkanske države napredovati glede vladavine prava. Če takšnega napredka ne bo, po njegovi oceni ne bo niti napredka pri širitvi Unije. Skupaj z zunanjepolitičnim predstavnikom Josepom Borrellom se bo Varhelyi zavzemal tudi za normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom še v prihodnjem letu.
Zelena luč za Bretona in Valeanovo
Številnih vprašanj glede konflikta interesov je bil na svojem zaslišanju deležen kandidat za resor notranjega trga Thierry Breton. Kljub temu so poslanci treh največjih političnih skupin v parlamentu in Evropski konservativci ter reformisti njegov nastop ocenili kot pozitiven. Francozu ne bo treba na »popravni izpit«. Ob dobrem poznavanju področja, ki naj bi ga zasedel, je sicer odgovarjal na številna vprašanja poslancev glede morebitnega konflikta interesov z digitalnim francoskim gigantom Atos, kjer je bil donedavna predsednik uprave. Breton je na zaslišanju pojasnil, da je prodal vse delnice v podjetju, prav tako pa je odstopil z vseh svojih položajev v upravnih oziroma svetovalnih odborih drugih podjetij. »Nobenega dvoma ni glede nepristranskosti. V celoti bom spoštoval kodeks komisarjev. Pred očmi bom imel samo skupni evropski interes,« je večkrat poudarjal Breton.
Manj razburljivo kot zaslišanje Varhelyija in Bretona je bilo zaslišanje komisarske kandidatke za promet, Romunke Adine Valean. Zavzela se je za uvedbo davka na kerozin, močnejši prenos transportnega prometa na železnice in za razširitev sheme za trgovanje z emisijami tudi na pomorski promet. Podobno kot Breton je tudi Valeanova dobila zeleno luč poslancev.
Komisija toži britansko vlado
Nad sestavo bodoče komisije pa visi še nov problem. Vlada v Londonu je v sredo zvečer s pismom sporočila, da vsaj do britanskih parlamentarnih volitev 12. decembra ne bo imenovala kandidata za komisarja. S tem je nastala dilema: ali bi morala nova evropska komisija počakati na britanskega komisarja ter začeti delo v polni sestavi in z novo zamudo ali pa naj 1. decembra začne delo brez britanskega komisarja (če bo do takrat dokončno potrjena). A s tem tvega, da bi kdo pravno spodbijal njeno legitimnost na sodišču Evropske unije.
Predsednik evropskega parlamenta David Sassoli je na vprašanje o tem odvrnil, da odločitev britanske vlade, da ne imenuje komisarja, ne more blokirati nastopa nove komisije. »Glede na mnenje pravne službe evropskega parlamenta je mogoče sprejeti odločitev, ki je pravno ne bo mogoče izpodbijati,« pravi Sassoli.
Morebitne pravne bitke bi se vrtele okoli odločitve evropskega sveta iz leta 2013, po kateri mora imeti evropska komisija enako število članov, kolikor je držav članic, zdaj torej 28. Odločitev so takrat sprejeli na zahtevo Irske, ki se je zaradi idej o krčenju komisije zbala, da bo ostala brez komisarja. Ista odločitev pa evropskemu svetu daje tudi možnost, da jo pregleda in spremeni. To možnost omenja vodja politične skupine Evropske ljudske stranke v parlamentu Manfred Weber. Če Britanci ne imenujejo komisarja, mora evropski svet uporabiti svoje pristojnosti po lizbonski pogodbi in pojasniti, da ta komisija ne bo imela 28 komisarjev, ampak 27. »To je pravno povsem mogoče«, je dejal Weber.
Evropska komisija se je očitno odločila za drugo pot. Njena tiskovna predstavnica Mina Andreeva je danes sporočila, da bo komisija tožila Veliko Britanijo, ker da z neimenovanjem komisarja krši evropski pravni red.
