»Osrednjeslovenska regija tudi v letu 2025 ohranja položaj gospodarsko najmočnejše regije v Sloveniji. V njej deluje 42,7 odstotka vseh gospodarskih družb v državi, ki zaposlujejo 38,8 odstotka vseh zaposlenih, ustvarijo 47,9 odstotka vseh prihodkov in 42,9 odstotka neto dodane vrednosti slovenskih družb,« pravi Gordana Kisilak, direktorica GZS Zbornice osrednjeslovenske regije (ZOR).
Gospodarske družbe osrednjeslovenske regije so lani ustvarile skupno 71,1 milijarde evrov prihodkov, kar je nominalno tri odstotke, realno pa en odstotek več kot predlani. Neto čisti dobiček je bil s 3,6 milijarde evrov nominalno za 13 odstotkov, realno pa za 10 odstotkov višji, kažejo podatki nerevidiranih letnih poročil po navedbah Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Družbe v regiji so zaposlovale nekaj več kot 208.400 ljudi, kar je 0,3 odstotka več kot predlani. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila z okoli 74.100 evrov nominalno za pet odstotkov, realno pa za dva odstotka večja kot predlani.
Rezultati so po besedah Gordane Kisilak dobri, vendar jih ne smemo presojati samo skozi rast prihodkov in dobička. »Za dolgoročno konkurenčnost regije bo ključno, ali bodo podjetja ob rasti prihodkov znala povečevati tudi produktivnost, vlaganje v razvoj, tehnologije in nove trge. Ob visokih stroških dela, pomanjkanju kadrov, administrativnih obremenitvah ter negotovem mednarodnem okolju bodo prav te odločitve določale prihodnjo gospodarsko moč regije,« je dejala sogovornica.
Izjemna gostota gospodarske aktivnosti
Osrednjeslovenska regija po njenih besedah izstopa predvsem po koncentraciji in raznolikosti gospodarstva. Dejstvo, da je v njej registriranih več kot 42 odstotkov vseh gospodarskih družb v Sloveniji in da te ustvarijo skoraj polovico prihodkov slovenskih družb, kaže na izjemno gostoto gospodarske aktivnosti, je poudarila. »Posebnost regije pa ni le njena velikost. Na istem prostoru se povezujejo velika mednarodna podjetja, močna mala in srednje velika podjetja, industrija, trgovina, logistika, IKT, finančne in poslovne storitve ter startup in inovacijski ekosistem. Poleg tega je tu pomemben del slovenskih univerzitetnih, raziskovalnih in razvojnih zmogljivosti. Ena največjih konkurenčnih prednosti regije je prav sposobnost, da na relativno majhnem prostoru poveže podjetja, znanje, raziskave, kapital in trg. Na ZOR želimo predvsem spodbujati več takšnega sodelovanja in hitrejši prenos znanja ter inovacij v konkretne poslovne rezultate,« je poudarila sogovornica.
Kako do višje produktivnosti?
Glavni izziv regije je po besedah Gordane Kisilak, kako gospodarsko moč regije pretvoriti v še višjo produktivnost, dodano vrednost in kakovostna delovna mesta. »Podjetja v pogovorih z nami zelo jasno izpostavljajo administrativne obremenitve ter predolge postopke pri umeščanju investicij v prostor. Hkrati umetna inteligenca, digitalizacija in avtomatizacija že danes spreminjajo poslovne modele, zato bo pomembno, kako hitro bomo znanje in razvojne ideje pretvarjali v nove proizvode, storitve in investicije. Konkurenčnosti podjetij pa ne moremo obravnavati ločeno od razvoja regije.«
Za osrednjeslovensko regijo so ključna tudi vprašanja prometne urejenosti, stanovanjske dostopnosti, razvojnih in poslovnih con, energetske infrastrukture ter hitrejšega prostorskega načrtovanja. »Gre za zelo konkretne dejavnike, ki vplivajo na to, ali se bo podjetje odločilo za novo investicijo in ali bo regija sposobna privabiti ter zadržati ustrezne kadre,« je opozorila sogovornica. »Regionalni razvojni program mora izhajati tudi iz razvojnih potreb gospodarstva ter se osredotočiti na strateške projekte, ki imajo merljiv učinek na konkurenčnost, produktivnost in kakovost življenja v regiji. Pri tem mora biti gospodarstvo enakovreden partner pri določanju razvojnih prioritet.«