S projektom, katerega pobudnik je Jožef Meh, ki si je izkušnje z akvaponiko nabiral v tujini, želijo širiti model akvaponske pridelave hrane v Sloveniji. Zmogljivost rastlinjaka s površino 120 kvadratnih metrov je pridelava okoli 9000 kosov listnate zelenjave na mesec in okoli pet ton rib na leto. Uporabljajo vertikalno stolpno tehniko pridelave z unikatnim sistemom »medialess«. Najnovejšo opremo za vertikalno vzgojo rastlin so dobili iz Malezije. »Ne uporabljamo umetnih gnojil, pesticidov in kemikalij, prihranimo okoli 95 odstotkov vode v primerjavi s tradicionalnim načinom pridelave, ribe pa vzrejamo v idealnih pogojih brez hormonskih dodatkov,« pravi Meh in dodaja, da je glede na podnebne razmere, čezmerno uporabo pesticidov in uvoz iz drugih držav akvaponika ena od rešitev za boljšo samooskrbo in zdravo prehranjevanje z ribami in zelenjavo.
Energetsko neodvisen objekt
Pri akvaponiki v sožitju gojijo ribe in zelenjavo ter tudi sadje, predvsem jagodičevje, brez uporabe zemlje, gnojil, pesticidov in kemikalij. Potrebna gnojila za zelenjavo zagotavljajo ribe s svojimi iztrebki. Akvaponski vrt lahko stoji na dvorišču, sredi mesta ali celo v praznih poslovnih prostorih. Primeren je tudi za dobro obiskane mestne lokacije, propadajoča parkirišča ali prazne neizkoriščene prostore med stanovanjskimi stavbami. Model je mogoče postaviti kot energetsko neodvisen objekt, voda v sistemu neprestano kroži, vodo, ki izpuhti ali jo porabi zelenjava, pa nadomestijo z deževnico. V akvaponskem vrtu zelenjavo gojijo v vertikalnih stolpih, v katerih lahko pridelajo dobrih desetkrat več pridelkov na kvadratni meter kot pri tradicionalnem načinu pridelave hrane.
Akvaponika je precej razširjena v Ameriki in Avstraliji, medtem ko v Evropo šele prihaja. Meh je prepričan, da bodo z modelom v Banuti in drugimi podobnimi utrli pot razširitvi uporabe tovrstnih sistemov. Akvaponsko pridelavo so predstavili tudi dijakom Dvojezične srednje šole Lendava, ki na kmetiji opravljajo prakso, in Biotehniške šole Rakičan, ki sistem spoznavajo v sklopu učnega procesa. Pridelkov in rib trenutno še ne prodajajo, temveč jih podarijo lokalnim šolam in vrtcem. V prihodnje načrtujejo širše sodelovanje s šolami in zavodi, želijo pa si tudi sodelovanja z raziskovalnimi inštituti in univerzami na področju raziskav akvaponske pridelave hrane, ki ponuja pogoje za kakovostno in trajnostno pridelavo hrane z vključevanjem inovativnih tehnologij in posledično krepitev ekonomskega položaja kmetij v Sloveniji.
Vzorčna kmetija Banuta
Poleg akvaponskega rastlinjaka so na prekmurski vzorčni kmetiji, ki se razteza na 29 hektarjih, vzpostavili še nasada špargljev in jagodičevja. Redijo osle, konje, krškopoljske prašiče, mangalice in sivo govedo. Trenutno rekonstruirajo nekdanji hlev, ki ga bodo preuredili v hlev za konje, razmišljajo tudi o dozidavi prostorov za nastanitve. Na kmetiji bodo še skladišče, hladilnica, sortirnica in pakirnica za predelavo špargljev in jagodičevja, urediti želijo še zeliščni vrt in učilnico na prostem.
